Da v miru preklinjam…

Se opravičim, vendar – mi je žal,

ne bo mi življenja vodila žival,

že itak zgrabila v roké je ves svet,

in žre, kar ostalo je še za požret!

Se človek je trudil, prav vselej, nenehno,

da bi izpuhtelo vse tisto pritlehno,

pa da zaživelo povsod bi človečno,

a ni mu v poskusih nikdar bilo srečno!

Ker… tam, kjer ničesar res vrednega ni,

tam vzgoja, tam šolstvo v prazno stremi,

če prej ne, takrat, ko se sila pojavi,

v trenutku je prostor živalski naravi!

Ki sebe le vidi, ki zase le hoče,

in v lakoti svoji odnehati noče,

prek zmožnosti sili, prek zmožnosti grabi,

pri tem pa nečednost se nič ji ne gabi!

Ki vredna je, bojda, če zmore imetje…

ki nikdar dovolj ji ni lepo živetje…

ki kar je pri drugem za krivdo razglaša,

medtem ko brezbrižno v svoj žep odnaša!

Sobivanje z njimi - zgolj prostor deliti,

in skušati njihovim krempljem uiti,

medtem ko še več bi, še več, do neba,

četudi ustvarjat' ničesar ne zna!

Z izjemo težav, z izjemo nesreče,

z izjemo tega, da skoz' čas vselej vleče,

v sebi, kakopak, temačno votlino,

da vrača, nenehno, v nazaj zgodovino!

Njen center sveta je nje lakotna rit,

nje glavna odlika ničeva je bit,

pod šibo pokorna, prijazna, poštena,

brez šibe… podobna ji zver ni nobena!

Pa – malo ko krene, tja k nebu, napredek,

ko človek dočaka trenutek svoj redek,

že zmoti jih red, ker v redu trpijo,

pa sili jih v njihovo dem… anarhijo!

Ne gre! Če ni v hlevu, za pašno ogrado,

se v vrt bo zagnalo, po svojo naslado,

in jutri ne šteje, ne šteje ves svet,

le: hitro požri, vse kar je za požret!

To zna svinja vsaka, ko gre do korita,

čeprav se nikdar ji še malo ne svita

kako je, in s čem, to korito polniti,

da tudi v bodoče se rit ji nasiti!

Odštej razne tesle, in ajnštajne, vate,

pa seneke, tolstoje… in sred' zagate

spoznaš, da so redki, ki ta svet gradijo,

zato, da bi občim bil zgolj – v požrtijo!

Ko terjajo zase, ko mislijo nase,

a tvorni kot tvorno prav slednje je prase,

pa sami, od sebe, res, ne bi imeli,

še toliko ne, da bi vsaj preživeli!

Ne, nisem zato da z živaljo tekmujem,

pa da jo posnemam, po njej se zgledujem!

Mi raje je stati, dokler bom obstal,

na samem, da v miru preklinjam žival.