Resnica…

NIČESAR NE moreš razrešiti, ničesar popraviti, izboljšati, v nemoten tek spraviti, v kolikor NE poznaš dejstev, v kolikor NE poznaš RESNICE! Ničesar! Samo vrtiš lahko čase, v nenehnih krogih, medtem ko poskušaš tisto, česar bi bilo bolje, ko se lotil ne bi, ker je krepko večje od tebe…

 

In povsem ENAKO je na področju SVETOVNE UREDITVE, na področju »človeštva«, na področju SOBIVANJA, tako na meddržavni, kakor tudi na osebni ravni, povsem enako! In večno se bodo vrstili nesporazumi, nesoglasja, konflikti, večno bodo ene in iste težave »reševali«, da nikoli zares razrešene ne bodo… v kolikor razum ne dospe do tega, da bo sam o vsem odločal!

Kajti…

 

Obča bebavost niti sledečega NE ve: če je meni dobro, nekomu drugemu pa slabo, bo ta drug večno nezadovoljen, in bo tudi sam skušal do dobrega dospeti, če ne drugače, potem tako, da bo meni (vsaj delček) moje dobro odcepil, ga vzel, medtem ko…

Če je CELOTI DOBRO, potem je, neizogibno, dobro tudi slednji posamičnosti, ki to celoto sestavlja… pa čeprav NE sme odločati (kakor tudi ne odloča, vsaka, v neki čredi ali krdelu), pa čeprav NE sme svobode pojmovati po tistem občem da-smem-početi-kar-in-kakor-mi-prija!

 

Ne, brez prepoznavanja resnice, brez njenega upoštevanja, se prav nič dobrega ne piše, nikomur! In bi bil čas, da s to resnico na samem začetku začnemo, pri – »človeštvu«!