V iskanju smisla…

V iskanju smisla ugotavljam nesmiselnost, medtem ko oni v taisti nesmiselnosti »smiselnost« vidijo.

Kaže, da sem jaz povprečen (in ne-pravilen), in oni nad-povprečni (in pravilni). Drugače si ne znam prevlado neumnosti pojasnjevati, razen če…

Ja, mejduš – kaj pa, če nismo enaki in v istem svetu obstajajoči?! Ob tem pa…

Kaj pa, če je prav njihova »pravilnost« zaslužna za to, da zmorejo »ne-pravilnosti« do izraza priti, in se, na koncu, kot pravilnosti izkazati?! Brez teme namreč tudi svetloba ne bi do glasu dospela. Razen…

Kaj pa bi bilo, s to svetlobo, ko tema sploh ne bi obstajala?! Bi, morda, ne dospevala do glasu, pač pa bi se – nenehno oglašala?! Da bi bilo iskanje smiselnosti nepotrebno, ker bi smiselnost že sama po sebi obstajala.