Govor, jezik, možgani…

Naravnost »občudujem« prizadevanja »ljudstva« in »strokovnjakov« s področja jezika, ni kaj, zagotovo jim bo uspelo…

 

Oboji sila »praktično« delujejo, sila »pametno«, ko skrunijo, redno in dosledno, tisto, na kar so – »ponosni«…

Po metodah ameriškega-demokratičnega-napredka (beri: dekadentne, uničujoče neumnosti!) občestvo sili z raznimi kraticami (rip-i, lol-i, btv-ji…), pa z nekimi »okrajšavami«, v stilu »bro« (brother), »man« (human, in ne moški), »veg« (vegetables)… medtem ko »strokovnjaki«, namesto, da bi POVEČEVALI besedni zaklad, in z njim sočasno tudi samo SPOROČILNOST (moč nedvoumnega izražanja!) jezika, ukinjajo poprejšnja RAZLIČNA poimenovanja RAZLIČNIH vsebin… medtem ko, kakopak, jezik vračajo na raven pogovornega, v nemoči, da bi »ljudstvo« knjižnega (na)učili (bentiš, sem pozabil – nič čudnega, tudi sami so del teg »ljudstva«), skratka – poenostavljanje je sicer izjemno pozitivna, dobra zadeva, a ne kar takšno, samo sebi namenjeno, pač pa tisto, ki v poenostavljenosti bolje učinkuje (pa je, na primer, bolje vedeti za oljko in olivo, kot pa za eno samo besedo, pri kateri moram DODATNO pojasniti ali govorim o rastlini ali o njenem plodu)…

 

Kakorkoli že, v vseh družbenih porah norme, dogovori, pravila… padajo (četudi so nastala/e na osnovi dejanskih potreb in izhajajoč iz stoletnih spoznanj!), jezik je vse bolj »poenostavljeno« slišati in brati (dejansko pa v njegovi težji razumljivosti), in vse bolj dospevamo do besed, ki so eno-, dvo- ali trizložne, pa bi dejal, da te besede vse bolj spominjajo na nekdanje govorne »sposobnosti« Neandertalca, ki se niso bistveno razlikovale od – šimpanzovih!

 

A to ni edina težava, s katero se bo »bodočnost« soočila, ko bo spet »risala« in krilila-z-rokama, da bo pojasnjevala tisto, česar z besedo ne bo zmogla. Ne, ni edina, pač pa…

Veš, kakor je govor POSLEDICA možganov (razvitejši kot so, razvitejši je tudi govor!), tako je tudi obratno, pa se MOŽGANI PRILAGAJAJO govoru! Ne verjameš?! Hm…

 

Si slišal, morda, o tem, da je slepec (tista zvijajoča se žival, podobna kači) dejansko kuščar, kateremu je Narava vzela vse štiri ude, ker jih za živetje pod zemljo ni potreboval (še več, ovirali so ga)? Si slišal, da je bila »človeška ribica« v preteklosti videča, a ji je Narava vid odvzela, ker ga v temi podzemnih jam ne potrebuje? Si, ne nazadnje, slišal o tem, da je tisti del telesa, kateremu pravimo trtica – ostanek repa, katerega je, kot nepotrebnega, Narava odvzela? Ma, si slišal, kadarkoli, o tem, da je potrebno neke ledvice, na primer, »gnati« v delovanje, kajti samo takrat, kadar delujejo skladno s svojo namembnostjo, samo takrat ne bodo obolele…

 

Da, Narava, s časom, in povsem preprosto, VZAME tisto, kar je dala, v kolikor se (od)vzeto izkaže za nič več uporabno/potrebno! In tudi možgani – če so takšne narave, da si-moram-vzeti-čas-za-misliti, in takšne, da od-razmišljanja-glava-boli… čemu, za vraga, bi takšne možgane Narava silila v njih obstajanje, ko pa – če so za mišljenje neuporabni, potem jim je, še bolj, kot jim je mišljenjska zmožnost že itak ne-dana, potrebno olajšati njih obstajanje, in jih, posledično, za še manj uporabne narediti! Drugače ne gre, Narava je sila praktična, in umna, v svojih zakonitostih…

 

Poglej – nekoč, niti ne tako dolgo nazaj, so otroci, v šolah, znali poštevanko, medtem ko se morajo danes hudo pomatrati, z njo, kadar niso pri roki neka računala. Pomeni, da so možgani v relativno kratkem času postali manj aktivni (lažje je vtipkati kot izračunati), postali so manj zahtevni in kritični (če slepo-verjameš izračunu na zaslonu, pri čemer obstaja možnost, da je z napravo nekaj narobe, pa ne računa pravilno), postali so, predvsem – MANJ ZMOŽNI, kot so bili. In, sledeč »trendu«, sledeč zakonitosti inercije – ko voz spustiš, nenadzorovano, po bregu navzdol, takrat veš, da se bo na dnu raztreščil… koristilo mu, zagotovo, ne bo.

 

Meni je sicer za to bodočnost vseeno, nimam namena v večnost živeti, je pa zabavno o njej razmišljati. Čeprav ni prav nič zabavno ugotavljati neumnost, njena izkazovanja in rezultate, te, sprotne, njenih prizadevanj. Neutrudnih, kakopak.