Morale
ni, vsaj obče ne, to je dejstvo. Je med večno prilagodljivostjo, v odsotnosti
načel, ne more biti. Nerodna zadeva, obenem povsem normalna, kajti…
Morala
oziroma etika temelji na – uvidevnosti. To je tisto neko stanje, v okviru katerega
si zmožen drugemu dati prednost pred seboj, ali, če še bolj razumljivo zapišem,
stanje, v katerem si zmožen pozabiti na lastne potrebe in/ali želje, in
delovati v doseganje potreb/želja drugega(-ih)…
Takšno
početje, od daleč podobno odpovedovanju, je pri občih moč ugotavljati bodisi na
temeljih zapovedanega/prepovedanega/obveznega, bodisi na temeljih večnega
daj-damovstva/trgovanja, bodisi na temeljih najpreprostejših nagonov (za katere
mati-Narava poskrbi, in ne neka svobodna-lastna-volja-kot-posledica-razmisleka)
v odnosu do, na primer, otroka. Že pri starših se slednje dokaj zaplete, o
čemer zmorejo nekaj povedati v nemajhnem številu izkazani
odstavljeni-v-domovih-za-ostarele, pa še bi se kak primer našel…
Potemtakem,
če nekaj enačajev zapišem: morala = uvidevnost = odpovedovanje sebi = imeti rad
drugega = NEsebičnost = POPOLNO NASPROTJE občega najprej-moraš-imeti-rad-sebe
(da nikoli ne bi dospel do tega, da bi zares še nekoga drugega rad imel). Če še
nekoliko drugače zapišem: če je Tar lačen, bo renčal na Tiso že takrat, ko se
bo oddaljena približevala njegovi posodi, če je prenažrt, takrat pa bo in »moralen«,
in »uvideven« in »dober«, pa ji bo pustil ostanke požreti…
To,
takšno funkcioniranje je opredeljeno z NAGONI, med katerimi je prevladujoč
tisti, ki prvenstveno govori o LASTNEM preživetju… šele naknadno, morda, tudi o
preživetju drugih oziroma vrste kot take. Nagoni so vrsta zasnovanosti,
naravne, kakopak, in še nisem slišal za »genija«, ki bi uspel poseči v same
temelje, v zasnovanost neke podobe (živetja), in to tako, da bi pri ISTIH
podobah DRUGAČNA (od zasnovanih) izkazovanja ustvaril. Kaj takega namreč
zmorejo, pa še to le pogojno, in za nek konkreten čas, spočeti neposredne
okoliščine živetja, pa se bodo tudi levi, na primer, ki se načeloma vode
izogibajo, v močvirnem afriškem koščku sveta podali po plen v vodo… in se bodo »levi«,
živeči v betonski-džungli, po neki zapovedi, ali nekem interesu, podali »biti
drugačni«, za toliko časa, pač, kolikor bo zapoved/interes veljal/a…
In kaj
sem hotel zapisati? Ah, nič posebnega, zgolj to, da – je učenje o empatiji/uvidevnosti
(kakor tudi mnoga druga) povsem neumestno, kajti tam, kjer se posledic bojijo,
in tam, kjer zmorejo preračunljivo, tam bodo že sami od sebe znali, kjer pa gre
drugače… bodo pa tako, kot jim je v genih zapisano!
Ni komentarjev:
Objavite komentar