Kar
nekaj učiteljev sem imel…
Tistim,
ki so me v dobro vzpodbujali, zmorem spoštljive misli namenjati, pri čemer še
vedno ne vem ali naj jim bom hvaležen, ali ne, onim drugim, krepko
prevladujočim, ki so mi svoj smrad v življenje vnašali – do njih pa čutim
neizmerno hvaležnost, zaradi tega, ker sem jih znal samo še v spominih na smrad
ohraniti, in ker so me naučili izjemno skrbno ravnati z dobroto, uvidevnostjo,
usmiljenjem…
In…
kadar me nekdo za ljudomrzca označi, vem, da gre za bedaka, kajti ni ga, ki bi
imel človeka raje, kot ga imam jaz! Je pa res, da dvomim v obstoj nekoga,
kateremu bi bilo dvonogo govno bolj nagnusno, kot je meni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar