Z dimom…

Ptice vse v noč so se zgubile,

onemel v tišino je njih spev,

misli bi se v daljo napotile,

ni moči, da z njimi bi letel…

 

Zvezde je oblak temán izbrisal,

tožne bržčas so jim zdaj oči,

želje, k sreči, davno sem odpisal,

z njimi up se v zaman rodi…

 

Dim pod stropom se gosti in raja,

da vsaj njemu biti zna lepo,

meni pa v verzih se poraja,

da preženem prazno vso temó…

 

Se razblini, tudi on izgine,

čas gotovo v plesu ga zatre,

če že vse, še zlasti lépo, mine,

naj do niča tudi dim dospe…