Ni moč tekmovati z drekom…

Res je, ni moč. Nikjer, nikdar ni moč tekmovati z drekom, kadar je drek nekaj »normalnega«, običajnega, samoumevnega!

 

Danes sem bil povprašan, če bom kakšno novo zbirko izdal. Ha, lepo, da še koga to zanima, a kaj, ko mene več ne sme zanimat. Čemu?

 

Kar nekaj rokopisov imam, ki so, in »ležijo«. Tonejo, da, celo pri meni, počasi, a zanesljivo, v pozabo. Resnici na ljubo, niti tega ne vem, koliko jih je. Dvajset, petindvajset, morda več. Celo tega ne vem, koliko knjig, rokopisov, kakopak, namenjenih otrokom, in celo že ilustriranih, imam. Tri, morda štiri, bi moral preveriti. In – čemu so, še vedno, v podobah rokopisov?

 

Danes založniki večinoma tiskajo – drek! Ja, prav bereš, drek. Najbolje gredo namreč v prodajo cenene stvari, tudi knjige. In pri cenenih stvareh morajo biti nizki stroški, sicer založniku ne znese. Pomeni, čim manj avtorskih pravic, posledično čim več »prevajanja« v lastni režiji, pomeni, posledično, čim manj zahtevna besedila, in bog-ne-daj celo kakšna klasična podoba, tista prava, meni edino prava poezija, in čim manj ilustracij, zlasti nekih kakovostnih. Danes ne gredo v promet knjige, ki stanejo nekih trideset evrov ali več, pač pa tiste, ki stanejo – nekaj evrov. Za nekaj evrov pa tudi dve, morda celo tri kave dobiš…

 

»Elektronskih knjig« ne maram. Ko bi jih, rokopisov več ne bi imel na zalogi. Knjiga, meni vsaj, mora biti na otip, vonj, papir moraš čutiti med prsti, ko, list za listom, čim bolj skrbno obračaš, da ne bi škode spočel. Mora imeti platnice, da je moč, ko jih zapreš, po nekem branju, z dlanjo čeznje zdrsniti, kot da bi hotel, ne vem, pobožati, morda prah odstraniti. Knjiga mora biti knjiga, če naj bi to že bila, če so, tudi v tovrstne namene, najprej klesali, kasneje do papirja dospeli. In – ko jo prvič dobiš v roke, po možnosti še po tiskarni dišečo, ma, ni vrag, z blazinicami, prstnimi, obzirno da je kaj, počasi, listaš, listaš, in prebiraš…

 

Ne, jaz nobene svoje zbirke, ali česarkoli drugega, več ne snujem. Že kar nekaj časa ne. Po VIP sistemu nikoli nisem hotel, s prostituiranjem se nikdar nisem ukvarjal, da bi nek daj-dam zganjal, potemtakem mi ne ostane drugega, kot da se, zavedajoč se objektivnih stanj, odrečem vseh tovrstnih želja. In še marsikaterih drugih tudi.