Čemu sanje?!

Čemu bude željam se sanje,

da up po soncu zadiši,

ko zvodeni v povsem vsakdanje

prav vse, kar pade med ljudi!

Čemu vetrovom čar napeva,

čemu vse zvezde prek neba,

kjer svet vrti se v polna čreva,

tam ni duha, tam ni srca!

Je zgolj praznina, tam, ki šteje,

in vsak odklon že zaboli,

v imetju se življenje greje,

z imetjem tudi izpuhti…

Čemu bude željam se sanje,

ko pa je svet zgolj kup gnoja,

na njem, kdor z zvezdnih trat ne žanje,

vse v lastnem blatu potepta!