Čas

Čas je trenutek, čas je vdih,

čas je, ko dim gre v nebo,

čas je, ko se porodi nek navdih,

čas je že misel na njo…

 

Čas je prevara, čas je napev,

čas je na cesti zastoj,

čas je ko daš, in takrat, ko si vzel,

čas bi bil že za spokoj…

 

Čas je vedrina, in čas je oblak,

čas hladen piš je z gora,

čas je zastati, čas je korak,

čas je globina srca…

 

Kakor obrneš, je čas vselej tu,

vselej se z nečim godi,

v dobro se nudi, a gre tudi v zlu,

in se lovit ne pusti…

 

Čas ne spreminja, spremembam sledi,

mu je vseeno za vse,

v času se ruši, in v času gradi,

teče, nikamor ne gre…

 

Ko ga umanjka, ga je še preveč,

vedno poišče si dom,

vse, kar prinese, pospravil bo preč,

kdaj le odnese mi dvom…

 

Pa da se v mir mi, za čas vsaj, poda,

skupaj, pod brajdo, s klopi,

vem, da to zmore, in vem, da ne da,

a vsaj za up čas pusti…