Iz pikic svet

Iz pikic je vse, tako se mi zdi,

iz pikic sem jaz, iz pikic si ti,

jih včasih je manj, a včasih preveč,

včasih so blizu, v dalji kdaj preč…

 

Iz pikic so sanje, iz pikic so želje,

iz pikic je žalost, in tudi veselje,

in v pikicah raste, in v pikicah pada,

v pikicah vsakdo vsaj nekaj obvlada…

 

So pikice dnevi, so pikice leta,

še neka spoznanja, nikdar razodeta,

pa zna se zgoditi, če jih mrgoli,

da neke resnice sploh vedeti ni…

 

Iz pikic premnogi, nešteti so upi,

iz pikic sestavljeni vsi so kalupi,

da pikice v njih vselej bivajo male,

nikdar obetavne, nikdar v luč pognale…

 

Iz pikic sem jaz, jih mnogo je šlo,

za neko visoko, in hladno, goro,

a jih še ostaja, še vedno žive,

celo v razigranost se neko bude…