Na piedestalu
občim je – imeti!
Neka
njiva in na njej čim več zase požeti.
Čim
manj hoje, čim manj truda, čim višje dospeti.
In v
okraske raznorazne čim bolj se odeti.
Na
piedestalu občim je – lahkotno.
Nič
izbire, kar je lažje, tudi, če je motno.
Če se
skrije, ni v breme, vse, kar je sramotno.
Se
povzpenjaš le, ko raste, neko stanje gmotno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar