Bolj
kot pamet pametuje,
bolj z
neumnostjo se kaže,
bolj
kot v laž te prepričuje,
bolj
očitno je, da – laže…
Pameti
to ne povleče,
se ima
za umno, spretno,
laž pa
tudi nima sreče,
kaže se
še bolj konkretno…
Ni v
betici povezave,
ni zavedanja,
spomina,
sama si
rodi zmešnjave,
sama
sebi giljotina…
Bi
smejal se, krohotaje,
vendar nisem
volje prave,
gnus
preveč me namreč daje,
pa ob
njem mi ni zabave…
Ni komentarjev:
Objavite komentar