Posiljevalci…

Na vsakem koraku slišim neke tu-smo-za-vas, pa pri-nas-vam-bo-najlepše in v-vaše-dobro-se-trudimo…

 

Iz meseca v mesec, celo vse pogosteje, mi razni takšni, ki »vedo« o tem, kje bo meni boljše, lepše… težijo s svojimi elektronskimi-računi, s spletnim poravnavanjem mojih obveznosti, denarnih, kakopak… pa tiste, katere, zaenkrat vsaj, še smem prezreti, tudi prezrem, tistim pa, ki mi ob določenih fizičnih stikih besedno dobesedno vsiljujejo svoje namere, kljubujem, kakor vem in znam, pa čeprav mi pretijo z nekim svojim »veste, kmalu bomo v celoti prešli izključno na elektronsko poslovanje, in ne boste več mogli izbirati«…

 

Kar nekaj zadev je, ki me ob vsem tem motijo, in vse te zadeve so »okrašene« s sebičnostjo teh posiljevalcev, z njihovo goltavostjo, z željo po imeti-še-več, ne nazadnje, z njihovim – nespoštovanjem zakonov! Pa, da ne pozabim, tudi z njihovim izkazovanjem neumnosti, njihove, saj menijo, da so v svojih argumentih dovolj močni, in me z bedarijami, z lažmi skušajo prepričati v to, da so-tu-radi-mene, da na moje-dobro-mislijo, da meni-uslugo-delajo…

 

Bom kar po vrsti.

 

Kolikor mi je znano, zakon, še vedno, opredeljuje dva osnovna načina poravnavanja denarnih obveznosti, gotovinsko in ne-gotovinsko plačevanje.

Kolikor mi je znano, mi zakon, še vedno, omogoča izbiro med načini, na katere lahko svoje obveznosti poravnavam, pa smem bodisi sam iti na blagajno, v neko podjetje, bodisi nekoga drugega z istim namenom tja poslati, da v podobah bankovcev in kovancev, po principu iz-roke-v-roko zadevo uredim, plačam svoj dolg; in smem, ja, še vedno, plačevati prek posrednika, banke, neke trgovine, ki tudi to storitev nudi, poštne poslovalnice… plačati na osnovi položnice, tiste, katero mi upnik pošlje, ali one, katero sam kupim in izpolnim; in, kolikor mi je znano, smem vsa plačila izkazovati tudi prek spleta…

In, za zaključek tega zakonskega dela – kolikor mi je znano, mi zakon omogoča povsem svobodno odločanje o tem, kako bom svoje obveznosti poravnaval, pa mi, posledično, omogoča tudi ugotavljanje tega, da – me vsi, ki me v neko drugačno silijo, v bistvu nadlegujejo! In nadlegovanje je, kolikor mi je znano, zakonsko gledano, nedopustno!

 

Nadaljujem z lažmi, teh posiljevalcev.

Prva je laž, izkazovana z njihovim »veste, kmalu bomo v celoti prešli izključno na elektronsko poslovanje, in ne boste več mogli izbirati«, kajti – dokler mi bo zakon dopuščal možnost izbire načina plačevanja, do takrat, zagotovo, ne bodo smeli preiti izključno na takšno poslovanje! Če pa bodo, bodo za to tudi nosili ustrezne posledice.

 

In druga, še bolj nemarna, celo izjemno smrdljiva, je laž, ki govori o tem, da vse to počnejo zato, da bo – meni lepše, udobnejše, boljše! Daleč od tega, kajti ko bi meni lepše in boljše iskali, potem bi skušali nižati stroške, denimo neke režijske, svoje, s katerimi me obremenjujejo, namesto, da jih nenehno samo višajo! Obenem pa…

Ko bi meni lepše, boljše iskali, potem bi upoštevali, in spoštovali, mojo voljo, kajti – zagotovo sam krepko bolje vem, kot »vedo« oni, o tem kaj je meni lepše in boljše! Kakor tudi poznam razloge za ta meni-lepše-boljše! Pa tudi…

Imam navado, na vseh področjih, da – ko sklenem nek poslovni odnos, nek dogovor, kakršenkoli že, potem ne skačem od dobavitelja do dobavitelja, od sogovornika do sogovornika… v vsakem trenutku, in v odvisnosti od tega, kdo mi bo, v danem hipu, boljše ugodnosti ponujal, pač pa držim besedo, in ostajam, kakor bi temu rekli, zvest sklenjenemu dogovoru, in njegovemu so-sklenitelju, pa bom prihodnje leto, na primer, zaokrožil že petdeset let, kar bom »komitent« ene in iste banke, tiste, pač, pri kateri sem svoj prvi račun odprl. In bi pričakoval, butec, pač, da bi nasprotna stran upoštevala to mojo zvestobo, s katero se ne izkazuje vsakdo, pa – če mi že zlate ure ne bodo podarili, v znak zahvale, v znak spoštovanja mojega odnosa, moje korektnosti, potem me vsaj posiljevati ne bi smeli! Pri čemer ne kaže pozabiti še ene »malenkosti«…

 

Glede na to, da so (tudi) v-moje-dobro, denimo banke, izjemno skrčile delovni čas, mi, s tem, uporabo njihovih storitev krepko omejile… glede na to, da so silovito zmanjšali število raznih referentov, in me, v-moje-dobro, kakopak, napotili v daljše vrste, v to, da več časa izgubljam, pri njih… glede na to, da jim je povsem samoumevno, to, da jaz moram izpolnjevati svoje obveznosti, njim pa njihovih, vsaj v celoti ne, ni potrebno (denimo, za nezmožnost uporabe električnega toka… za nezmožnost uporabe spleta… česarkoli drugega, za nezmožnost, mojo, povzročeno z nekimi okvarami, težavami dobaviteljev… še niti enkrat nisem dobil računa, v katerem bi mi – odšteli čas te nezmožnosti, denimo, kar zadeva elektrike, zmanjšali znesek zakupljene odvzemne moči. In za bankomat, ki ne izplača denarja, ker je blagajna, v njem, prazna, pa me k drugemu pri-sili… tudi še nikoli nisem prejel nekih povrnjenih-potnih-stroškov, ali nadomestila za izgubljen čas, izgubljen zaradi – njihove nezmožnosti nudenja storitev, kakršne v besedah, v obljubah zagotavljajo in njih zagotavljanje tudi zaračunavajo!)… bi si upal trditi, da je povsem enako tudi s prehodom na elektronsko sodelovanje, po vprašanju izstavljanja/prejemanja računov in njih poravnave!

Ne, ni res, še zdaleč, niti malo ni res, da to, kar počnejo, počnejo v-moje-dobro, pač pa – več bo spletnega poslovanja, manj delavcev bodo morali zaposlovati, bolj bodo lahko svoj delovni čas krčili, manj papirja bodo porabili, ovojnic, manj stroškov bodo imeli s pošiljanjem istega… da, bi se še dalo naštevati neka nižanja stroškov poslovanja… ob čemer bodo meni, tudi v naprej, najmanj enake, praviloma pa celo višje »stroške poslovanja« zaračunavali, pa to, povsem po domače, pomeni, da bodo SEBI materialno stanje izboljšali, medtem ko bodo meni odvzeli možnost, zakonsko celo zagotovljeno možnost izbire načina, na katerega želim svoje obveznosti poravnavati! In za katerega nikomur nisem dolžan pojasnjevati njegovih razlogov!

 

Ne, napačnega posiljujejo, s svojo neumnostjo, kajti – ne bom se jim dal, dokler bodo zakoni »na moji strani« zagotovo ne, kasneje pa – me lahko, me sme, tudi država, prisiliti v to, da imam naročen splet?! Brez njega namreč ne zmorem suvereno spletno-poslovati! Me lahko nekdo prisili v to, da imam »pameten« telefon, računalnik, da sploh do spleta pridem?!

 

Ja, pogosto zapisujem o lažeh, ki so, žal, temelj tega sveta, in tudi te, o katerih sem v tem zapisu, sodijo mednje.