Zastavljeno v opravljeno…

Mačkonarka pri veterinarjih, jaz v čakanju na sporočilo, da lahko pridem ponjo, po opravljenem posegu sterilizacije…

 

Za Astrid poskrbljeno, urejeno, država nama je, uradno, kakopak, dovolila, da se smeva tudi v prihodnje potepati prek cest.

 

In ob pol devetih sem že bil nazaj, kavo pristavil…

 

Sprva sem mislil zverinico peljati v prtljažniku, a mi jo je bilo žal, še zlasti radi tega, ker se (je) v današnjem dnevu kar s tremi stresnimi situacijami sooča(la): prvič se je znašla zaprta v košari, pravzaprav v kletki, namenjeni prenašanju in prevažanju mačk; prvič se je znašla v neposredni bližini avtomobila, in celo v njem, ter vozeča se; prvič je zares povsem zdoma, v tujem ji okolju, pa še poseg ji bodo opravili. Tako da…

 

Namestil sem jo na sovoznikov sedež, z vratci košare obrnjenimi proti meni, da me je lahko ves čas videla. In vozil z levico, desnica je bila namenjena živalici, dotiku, božanju, miritvi njene vznemirjenosti, strahu. In mi je celo uspevalo, skorajda vso pot je bila povsem mirna, niti pisnila ni, razen v trenutkih, ko sem ji roko odvzel, da sem jo prestavni ročki namenil. Še več, prijetno me je presenetila, kajti… doslej nisem najboljših izkušenj nabral, ob prevažanju mačjih bitij, tokrat pa – mače nikakršne sledi, v podobi nekih izločkov, ni pustilo v košari…

 

Obveznosti sem tako razporejal, časovno, da sem nekaj minut za tem, ko sem »veterino« zapustil, že bil pri zavarovalniški agentki in niti pet minut ni trajalo, pa sva že opravila.

V naslednjih nekaj minutah sem bil v poslovalnici AMZS-ja, tudi tam nisem čakal na vrsto, pa sem tudi tam zgolj nekaj minut odštel, obenem pa…

 

Ja, ko sem že odštevanje omenil – tudi pri njem sem blagodejno presenečenje doživel, kajti tako pri zavarovanju, kakor pri samem postopku podaljševanja registracije, sem prejel nek popust, na katerega prej nisem računal, in mi je bilo na koncu, ob opravljenem državnem žegnu Astridine dopustnosti znotraj tekočega in mirujočega prometa, celo pol stotaka prihranjenega. Pa, kdo bi vedel, meseca morda ne bom z minusom zaključil…

 

Malček sem spodbudil radiator, ob vrnitvi, in se dodatno oblekel, kajti – kadar me ni doma, takrat naprav ne puščam delujočih, »prižganih«, potemtakem tudi radiatorja ne. In me je že ob pogledu na termometer zmrazilo, šestnajst stopinj je kazal, v sobi… čeprav se nahajam v klimatsko toplejšem pasu, ja, celo za stopinjo topleje je, na mojem bregu, kot v dolini… kakšna tolažba, zlasti pred prihajajočo zimo! Bentiš, kdo si jo je izmislil!