Berni in njegova pamet...

Nekoč me je nek Berni, mladinski, zasmehoval, ker sem zapisal nekako tako, da zna biti tudi poraz pozitiven, takrat, kadar vodi do zmage…

 

Bučman je videl samo besedi »poraz«, in »zmaga«, pa ju nikakor ni znal združiti v smiselno celoto, kaj šele, da bi razumel, to, kar sem zapisal. In sem mu pojasnjeval…

 

Ko se otrok uči hoditi, doživlja nešteto porazov. Vsak padec je poraz, saj mu prepreči želeno, hojo. Vsak udarec, vsaka buška je poraz, saj mu, namesto hotenega, poraja bolečino. Vendar…

Prav zavoljo teh porazov, s katerimi pridobiva izkušnje, pa se uči loviti, in ohranjati ravnotežje, in se nauči pasti, ujeti se na roke, in se nauči izogibati se miz, in ostalih pretečih predmetov… prav zaradi teh porazov, in v njih naučenega – zmaga! Nauči se hoditi.

 

Potemtakem poraz ne samo, da lahko je nekaj pozitivnega, pač pa to tudi dejansko je. Tam, kakopak, kjer iz truda dospeš do rezultata, želenega, seveda. In ne tam, kjer se bučmani trudijo razmišljat.