Kdor čaka, dočaka

Kdor čaka, dočaka, tako vsaj velijo,

čeprav se mi zdijo dvomeči v to,

takrat, kadar nekaj vztrajno želijo,

skrbijo, da upanje ne bi zašlo…

 

Kdor čaka, dočaka, in ta, ki ne čaka,

prav vsakomur pride, kar priti mu gre,

veselo naproti živetje koraka,

pomembna mu niso hotenja, želje…

 

Odnese, prinese, pospravi, postreže,

da pestro zna biti, kazati hiti,

kdaj malo, spet drugič veliko odreže,

če čakaš, ne čakaš, vsak košček dobi…

 

V čakanju mineva, hitreje odšteva,

v čakanju izgublja se smisel vsega,

le trud je, takrat, kadar nič ne okleva,

ki nosi, poraja, ki nekaj res da…

 

Kdor čaka, dočaka, in ta, ki ne čaka,

na isto se spelje, na isto konča,

je čar v zapletih, pa zgodba, prav vsaka,

brez njih, bolj kot ne, se le v prazno poda…