Ne hasne v tri krasne

Rad bi rekel v-uh-me-piši,

nekajkrat, vsaj, dnevno,

da imel bi mir pri hiši,

no, vsaj tozadevno,

rad poslal bi še do vraga,

in z vratu si spravil,

a vse to nič ne pomaga,

nisem še prebavil…

 

Rad poslal bi v mamičine,

vse tri, prav nič krasne,

da na hitro teža mine,

a kaj, nič ne hasne,

rad do tistega vseeno

znal bi, zlahka, priti,

da prav vse bi izgubljeno

zmoglo mi miniti…

 

A kar brisal bi, izničil,

vse kar bi razkrajal,

sem v preteklost zakoličil,

jaz bi manj ostajal,

pa ne hasne v tri krasne,

k vragu napotiti,

če preteklost mi ugasne,

ni  mi dano biti…