Se za
smejat je, al' preklet,
se nisem
še odločil,
a
večkrat že mi je nek svet
kot kak
balonček počil…
Sem pad
spoznati dobro smel,
ni najhujša
izbira,
saj
vselej sem ga preživel,
in se
težko pobira…
Pač,
padeš, in, če dano je,
spet vstaneš,
nadaljuješ,
na novo
si osmisliš vse,
in
svojo pot potuješ…
Pa
marsikaj, ob tem, spuhti,
ko svet
se ti sesuje,
obenem
ti odpre oči
za prej
širjave tuje…
Si
reven bolj ali bogat,
še nisem
tega vagal,
zgubit
je eno, drugo znat,
da sam
si boš pomagal…
Tako je
s tem, ko ne gredo
vkup želje
in reala,
ko
lažne slike zre oko,
bo
sreča izostala…
Obstaja
čuden zverinjak,
zakriva
si podobe,
pa če
zaupaš, si bedak,
in up
ti gre po gobe…
A kaj
bi s tem, tako ne vem,
če zna
drugače biti,
zamahnem
z roko, dalje grem
se
novega učiti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar