Obljube

Obljube, obljube, prelepe obljube,

neštetokrat sem jih poslušal,

v obete vodeče bile so mi ljube,

a stvarnost drugačno sem skušal…

 

Prav zlahka oddane, prav zlahka zlagane,

ni fige težavno držati,

v veselje začetno prav vse popeljane,

na koncu pa zmorejo žgati…

 

Ko bi se jih dalo, vsaj del, uloviti,

bilo marsikaj bi imeti,

a kaj, ko se zmorejo v hipu stopiti,

naivnosti moč razodeti…

 

A ko preko upa dovolj je že uka,

spoznaš kdaj in komu je dano,

kdo svoje besede prehitro ne suka,

da bi se izkazal zlagano…

 

Obljube, obljube, prelepe obljube,

le kdo ni premnogim nasedel,

od njih naj nadejajo večne se zgube,

jaz sem se preveč jih najedel…