Oziram se…

Nekam se moraš ozirati, med hojo. Naprej se ne da, naprej gledaš. V levo in v desno me ne mika. Niso realni, ne eni, ne drugi, razen toliko, kolikor so sami sebi podobni. Potemtakem se nimam drugam, za ozirat, kot v nazaj. In, ne nazadnje, tam je tisto, kar sem za seboj puščal…

 

Pravijo, da tisti, ki se ozirajo nazaj, v preteklost, v naprej ničesar nimajo, potemtakem so brez bodočnosti. Ne vem, jaz pravim drugače. Pravzaprav dve stvari govorim, o tem…

 

Prva je ta, da dokler obstajaš, do takrat je vedno nek jutri pred teboj, in, v kolikor se ne motim, ta jutri sodi v bodoč čas, torej v bodočnost. In ne vem, koliko te bodočnosti še imam, pred seboj, sem pa prepričan, da bom v njej krepko več izkazal, kot bodo mnogokateri mladci v celih svojih bodočnostih. Potemtakem…

 

In druga je ta, da – sleherno drevo iz korenin raste, pognalo pa je iz nekega semena. Brez tega semena, ki je, drevesu, že davna preteklost, ničesar ne bi bilo. Enega samega lista ne, kaj šele drevesa. In je žalostno, takrat, kadar se oziraš v nazaj, pa nimaš česa videti! Jaz imam, tako in drugače.

 

Tudi uk sodi v preteklost. Še zlasti takrat, kadar v podobah nekih skušenj svoja spoznanja oblikuje. Pa ni najbolj pravilno, takrat, kadar na ta spoznanja pozabiš, kadar ti, kot neka preteklost, uidejo iz pogleda. Takrat namreč vrtiš svet, v nekih večnih krogih, ki samo o tem pričajo, da je zaman, vse, kar si se učil, ker se ničesar nisi tudi – naučil!

 

Kar nekaj je vrhov, ki sem jih osvojil, v svoji preteklosti. In z njih mi pogled marsikam seže, ter predvsem v dolino. V kateri vidim neke, v naprej zroče, a ne videče, v naprej iščoče, a v nazaj ničesar našle. In si sploh ne znam predstavljati, čemu?! Čemu, za vraga, sploh iščejo, ko pa ničesar našli ne bodo…

 

Res je, bolj kot se v nazaj oziraš, manj je pred teboj. A moj manj je, morda, še vedno krepko več, kot je tvoje vse, kar te v bodočnosti čaka. Samo v času, ki ti je dan, si na boljšem od mene, pri čemer – tudi časa se naveličaš, slej ko prej, in zlasti takrat, kadar v doline gledaš, in tam ničesar pametnega ne vidiš!