Ko tišina leže…

Triletno dete… pet kosmatincev… peč in štedilnik na drva… pa pripravljaj, strezi, nalagaj, kuhaj, pomivaj, pospravljaj, zabavaj, preoblači… kolikokrat vrata na verando odpiram/zapiram, da mački do hrane dospejo, cucka pa do malo spremembe, tega sploh ne štejem…

 

Dvanajsturni delavnik, vsaj, v okviru katerega niti na školjko ne morem v miru sesti… in ko se zvečer, drug za drugim, odpravljajo na zaslužen jim počitek… in ko tišina leže v noč… za uro, morda uro in pol, da še kaj opravim, zapišem, preden grem k Mali, da se v iskanju mene ne bi zbudila…

 

Verjemi, ni košnje, nekega drugega fizičnega dela, ki bi me bolj utrudilo, kot me – triletno dete, pet kosmatincev, peč in štedilnik na drva…