Mravlja
mi lahko, kolikor želi, o nekem svojem prav pripoveduje, mi ga razlaga, in ima,
po svoje, po mravljasto, tudi prav, a je ta njen prav krepko premajhen, krepko
drugačen od resnice, pa ga ne morem kot pravilnega sprejeti…
… dočim
mravlja mojega prav ne more, ker do njega niti seči ni zmožna, da bi ga vsaj za
malo doživela, občutila, spoznala, morda celo za malo razumela. Vendar…
Kolikor
mi je znano, se med mravljami še ni našla, ki bi gravitacijo »odkrila«…
Da, ta »po
svoje« in tisti skladno-z-dejstvi… tudi to priča o t. im. razvojni lestvi(ci).
Vsi vidijo, tudi tisti na dnu, na najnižjem klinu te lestv(ic)e, a je samo na
najvišjem klinu videnje celovito!
Ni komentarjev:
Objavite komentar