Več kot
uničiti mi življenje?! Mislim, da mi nihče ne more več narediti, in to je že
narejeno. Pa bi moral ob tem celo neko hvaležnost čutiti, kajti sedaj sem
najhujšega obvarovan. In jo tudi čutim, pa še kako jo čutim! Le opisoval je ne
bi, ker bi se dalo razumeti, kot da o nečem drugem govorim, ne o hvaležnosti.
Sicer
pa – kdo sem jaz, da bi presojal?! Naj »bog« poplača, vsakomur, kar in kakor je
(s)počel! Pa še obresti naj pridoda, v vzpodbudo. Zase vem, da svoje dolgove zmorem
poplačati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar