Čeprav je širok pojem…

… je pokvarjenost značilnost ozkih biti.

Etičnost je…

… tiste vrste redkost, ki ne poraja zagnanih zbirateljev.

Kjer opravičila…

… nedopustno v sprejemljivo spreminjajo, tam se nedopustnost rada kot samoumevnost izkazuje.

Kot samohodec…

… moraš v sebi imeti ustrezno oporo (tako zase, kot za druge), kajti pri drugačnih je ne moreš najti. Če v sebi in sebe nimaš, potem ni druge, samo čredno ti ostane, in tisti vsi-tako-delajo.

Nagonska bitja so…

… že po svoji zasnovi sebična, sebičnosti pa so tuje zadeve, kakršne so uvidevnost, dobrota in poštenost!

Poštenost ni…

… odsotnost priložnosti za ne-poštenost, pač pa je njena ne-izraba! Kaj več o ne-poštenosti pa tu ne bom razlagal, ker bi mi-pošteni prehitro v slabo luč dospeli…

Resnica o svetu…

… ni najbolj priljubljena zadevščina, številne blodnje znotraj bebavosti bolj pametno delujejo.

So edine podobe…

… živali, od katerih svet nobene koristi nima.

Ne potrebujem…

… nabirati »prijateljev«, da bi sebi velikost pripisoval, da bi sploh zmogel biti, sem dovolj zrasel, da si smem izbirčnost, in dober okus, dovoliti.

Samo…

… sredi govna zmore govno do veljave dospeti.

Visoko se nosijo…

… čeprav ničesar nositi nimajo.

Bodi (p)ozdravljen, slepi svet!

Iz male bebavosti samo velika zraste.

Bi znalo biti…

… sila zabavno poslušati silne bebave razlage, ko ne bi vedel, da se po teh razlagah tudi ravnajo, in uničujejo!

Znanost nebogljena…

Človek JE nastal iz opice.

Človek NI nastal iz opice.

 

Zanimivo, mar ne, dve povsem različni, celo nasprotujoči si trditvi, ki o enem in istem govorita! Še bolj zanimivo je to, da se z obema trditvama izkazuje – znanost…

 

Zanimivo, in čudno, zlasti glede znanosti, kajti le-ta naj bi vedela, pa – če znanost ne ve, kdo sploh zmore vedeti?!

 

Morda bo zadeva razumljiva, če zapišem pojasnili…

 

Prvo pojasnilo.

»Človek JE nastal iz opice« je trditev, ki velja za »znanost«, to je tista dejavnost, s katero se ukvarjajo »znanstveniki«, povprečna miselna NEzmožnost, temelječa na NAGONSKOSTI ( = na pameti!), potemtakem »foh idioti«. In so idioti, dejansko so, celo kapitalni, kajti – nezmožni dospevati do vsebin, v »ozadja«, ugotavljajo izključno na osnovi (ob)čutenega, pa ni prav nič presenetljivega v tem, da v fizični podobnosti najdejo svoja »znanja«… ne da bi bili zmožni ugotoviti občutnih razlik v mišljenjskih zmožnostih in zmožnostih čustvovanja, posledično tudi v izkazovanjih, razlik med občestvom in posamezniki!

 

»Človek NI nastal iz opice« je trditev, ki velja za znanost, s katero se ukvarjajo miselno ZMOŽNA, razumsko zasnovana bitja, ki dospevajo do vsebin, razlikujejo med občostjo in posameznikom, obenem pa vedo, da geni ne frčijo po zraku, da bi na tak način dospeli v neko gensko shemo, prav tako pa ne morejo izpuhteti, da bi se neka čudežna evolucijska sprememba pripetila, pa – če so v občestvu še vedno geni Neandertalca…

 

Najbolj zanimivo, pri vsem tem, je, da, misleč kako o enem in istem različno razlagajo, NE vedo tega, da – človeštvo NI enovito po svoji sestavi, daleč od tega, sestavljeno je iz, vsebinsko gledano, popolnoma različnih bitij, ki so si resda podobna, celo enaka v fizičnem pogledu, dejansko pa gre za mnoštvo podobnih »embalaž«, v katerih se nahajata dve popolnoma drugačni zasnovi…

 

Drugo pojasnilo.

Absolutna večina ima prednika tudi v opici, JE nastala tudi iz opice! To so potomci križanja med živaljo (Neandertalec je /bil/ bližnji sorodnik šimpanza, šimpanzu enak po zmožnostih, možganskih, in malodane enak po izkazovanjih!) in človekom-razumskim bitjem, Homo Sapiensom (EDINIM človekom v znanem nam prostoru in času!), in da je temu res tako, o tem dokazuje tudi nedavno ugotovljena (laboratorijska) raziskava, ki je ugotovila prisotnost Neandertalčevih/šimpanzovih genov v »človeštvu«. Zdaj pa tako – ker geni ne frčijo po zraku, ni vrag, niso mogli od drugod dospeti, kot iz opice…

 

Nemogoče, kaj takega ni mogoče, bi bilo moč slišati, čeprav – ne samo, da je mogoče, na žalost je dejstvo, dejansko stanje, in takšno stanje ne velja samo na področju ugotavljanja človeka, pač pa, na žalost, vsepovsod, kajti – kjer bebavost preplavlja, kjer je bebavost »izobražena« in »vedoča, tam je bebavo samoumevno, vsakdanje, normalno…

 

Ko samo pomislim na »strokovnjake«, na primer, »doktorje ekonomskih ved«, profesorje na fakultetah, ki so »VEDELI«, da bo državi BOLJE, če proda svoje proizvodne vire, v bistvu so »vedeli«, da je bolje biti »gospodar« na tujem, in brez lastnih proizvodnih sredstev, brez možnosti odločanja o sebi in svojem delu, in sta takrat samo dva ekonomista ugovarjala, temu »strokovnemu vedenju«, dr. Mencinger in dr. Savin, in sta to ugovarjanje počela povsem neuspešno! Posledice so vidne danes, ko je ekonomija praktično v rokah tujcev, ko ti tujci odločajo o tem, ali bodo proizvodnjo obdržali tu, ali jo izselili drugam, koliko, če sploh, bodo zaposlovali, kako bodo odpuščali, ko ti tujci dohodek iz svojega poslovanja preusmerjajo na svoje račune, v tujino, in ima država od tega samo – jalovo mlatenje prazne slame o svoji suverenosti, temelječi na ekonomski odvisnosti od tujega kapitala, pa – če se ti tujci, po neki teoriji, ali tudi praksi, odločijo, da nimajo več interesa za biti-tu, bentiš, v kakšni riti bi se, hipoma, znašla vsa bebava »uspešnost« izkazovanega »demokratičnega razvoja«!

 

Človek JE nastal iz opice.

Človek NI nastal iz opice.

Ma, daj no daj, še malo, pa bodo tudi vse ostale živali postale »človek«, glede na to, da jih zmorejo kot »inteligentne« ugotavljati! Bebci, kakopak.

Največja nevarnost…

… za dejansko znanje so – »izobraženi« bebci!

Žalostno dejstvo…

… znanost je, s pomočjo šolstva, prilagojenega povprečni mišljenjski NEzmožnosti, porodila »znanstvenike«, ki jo bodo s svojimi »znanstvenimi« dognanji – ugonobili!

Težavi št. 1 in št. 2…

»Pamet«, zadeva, na katero se nenehno sklicujejo, ugotavljajo bodisi njeno pomanjkanje, bodisi uspešnost njenega izkazovanja, čeprav – o njej NIČESAR NE VEDO!!! Podrobneje pojasnim…

 

»Pamet« = NAJOSNOVNEJŠA oblika mišljenja = enostavno, praktično, konkretno, neposredno vzročno-posledično mišljenje.

 

To je mišljenje, ki je dano dobesedno vsem mislečim bitjem, bitjem, ki so zavestno zmožna izbirati med (vsaj) dvema možnostma, potemtakem se s pametjo izkazujejo tudi uradno prepoznane živali…

 

Zanjo je značilno, da se NI zmožna zavedati dolgoročnih posledic lastnih odločitev oziroma ravnanj, pa zmore, vsaj pogojno, uspešno učinkovati IZKLJUČNO znotraj NAUČENEGA (spoznanega) in v okviru NESPREMENJENIH okoliščin!

Glede teh okoliščin – pamet jih je zmožna zgolj SLABŠATI (zato je Narava ustvarila tudi »naravne sovražnike«, da dovoljujejo v omejenem obsegu delovanje določenih posamičnosti oziroma skupin), in nikakor NI priporočljiva osnova za »reševanje svetovnih vprašanj«!

 

Obstajata, poleg pameti, DVE POMEMBNI obliki mišljenja. Prva je…

 

Abstraktno mišljenje = zmožnost PREDSTAVLJATI SI ( = »videti«) tisto, kar čutnim zaznavam (edino orodje za pridobivanje informacij, s katerim razpolaga pamet!) NI dosegljivo. In nikoli ne bo. To so vsebine, do katerih je moč dospevati IZKLJUČNO POSREDNO (pamet ugotavlja zgolj na temelju neposrednega zaznavanja, na-prvo-žogo!), in prav te vsebine so tiste, ki ODLOČAJO O CELOTNEM POTEKU Sveta! Mednje, na primer, sodijo vse zakonitosti Narave (potemtakem tudi družbe), pa psiha (potemtakem tudi mišljenje, čustvovanje, značaj), in številni »pojmi«, od poštenosti, dobrote, marljivosti, ljubezni naprej (pojmi, o katerih občost NIČESAR NE ve, pa zato zmore za poštena razglašati neetična, nenačelna bitja!)…

 

Težava št. 1: zmožnost abstraktnega mišljenja je dana le 4 % odrasle populacije t. im. človeštva! Le 4 %, pri čemer polovica te zmožnosti odpade na UMOBOLNE, ki živijo v nekih svojih abstrakcijah, abstraktnih svetovih, ob čemer se NE zavedajo realnosti!

 

Druga pomembna in NAJVIŠJA oblika mišljenja pa je celovito oziroma kompleksno mišljenje alias RAZUM!

Razum je SOČASNO DELOVANJE »pameti« in abstraktnega mišljenja in na Gausovi krivulji ga je moč najti v dveh »prekatih« na skrajno desni strani, v obsegu 2,1 %! Z drugimi besedami…

 

Malodane 98 % celotne dvonoge-v-oblačila-odevajoče-se populacije NE razpolaga z razumom, so NErazumska, potemtakem NAGONSKA bitja!

 

Razum in samo razum je tisti, ki vodi do »odkritij«, ki zmore učinkovati na okoliščine na način njihovega kakovostnega spreminjanja, ki je zmogel iz kamene dobe popeljati do ogrevanih bivališč in do knjige!

 

Tu se pojavi težava št. 2, kajti – ČLOVEK JE RAZUMSKO BITJE!!!

»Sodobni človek« pa ni.

Večina tistih…

… ki mi z ravnanji o sebi povedo, me niti v besedah več ne zanima.

S tem…

… da iz bikov vole narediš, ne odpraviš muuu izkazovanja.

Ko mi razložiš…

… kako je moč stremeč po-svoje drugemu zadovoljstvo vzbujati, takrat bom tudi tvojemu blebetanju o uvidevnosti, dobroti in ljubezni, morda, verjel!

Največji odkritji sta…

… pri občih kanalizacija, pri človeku pa občost.

Bodi (p)ozdravljen, slepi svet!

Žalostno, a v »demokratičnih« časih ne smeš biti velik, da bi »nekam dospel«, pač pa nizkoten!

Večno mladi...

Zakaj skrivajo leta?! So jih ukradli, ali se bojijo, da jim jih bo nekdo vzel?!

Butcem je lahka…

… ne potrebujejo iz sebe butcev delati.

Smola...

V želji biti všečen, se sila nevšečno kažejo.

Trma…

Za trmo »vedo«, da ni lepa značilnost. Čudno, kajti v svoji bebavosti jo nenehno izkazujejo, ko se, kot pijanec plota, držijo svojih bebavih prepričanj…

 

Trma. Kljubovalnost. Vztrajnost. Zanimiva zadeva, ki zmore biti iz dveh popolnoma drugačnih vsebin porojena – iz neumnosti, kot pri občih, in iz zavedanja tega, da imaš prav…

 

Porojena iz neumnosti ničesar dobrega ne prinaša, nasprotno, svet je prav zaradi bebavega vztrajanja pri bebavih in njih bebavosti iz dneva v dan večja svinjarija, dočim porojena na temelju védenja, poznavanja, zavedanja dejstev in resnice – ljubi bog, kakšen bi bil ta svinjak dvonogih šele v primeru, ko Galileo, Koh, Tesla… ne bi trmarili, ko ne bi vztrajali pri svojem umu in njegovih dognanjih?!

 

Ne, ne, vztrajnost je kar pozitivna značilnost, lepa, pravilna, a le v primeru, kakopak, ko se um z njo izkazuje. Vsaj to pozitivnost mu kaže priznati, upoštevaje, da svoje vztrajanje hudo plačuje, obkrožen z neskončno bebavostjo, poleg vsega še do zasmrajenosti pokvarjeno!

Tistim, ki bi…

… odpravili obvezna cepljenja, bi odtegnil sleherno zdravstveno oskrbo. Če so že tako pametni, naj se z lastno neumnostjo zdravijo.

Obstajata dva vzroka…

… neumnosti – za zdravo je zaslužna občost, za bolezensko bolezen. Prva je neozdravljiva, druga ima upanje v času.

Imam občutek…

… da so čas izmislili samo zato, da bi ga nenehno zmanjkovalo.

Upati v…

… človeštvo je zgrešeno, v človeka pa vprašljivo.

Jalov je…

… blišč napuha, vsak veter ga odpihne.

Bodi (p)ozdravljen, slepi svet!

Hodim za resnico, in edino, kar me radosti, je – ni gneče.

In je sonce posijalo!

Pogovarjal sem se z »založbo«, s katero že leta sodelujem in – pomagali mi bodo pri Vesolju!

 

Knjiga bo izšla pod njihovim imenom, čeprav bom stroške njenega fizičnega nastajanja, tisk in vezavo, kril jaz, vendar…

Zaradi njihovega obsega sodelovanja s tiskarji, bodo ti stroški občutno manjši, kot bi bili, ko bi se sam dogovarjal. Moč mi jih bo poravnati v obrokih, morda del celo v določenem številu izvodov knjige. Cel kup formalnosti, katerega bi moral jaz opraviti, bodo opravili oni. Predvsem pa – imajo svojo distribucijsko mrežo, svoje utečene načine obveščanja morebitnih kupcev oziroma ponujanja knjige, jaz pa tega nimam… in, ne nazadnje – samo eno pogodbo mi bo skleniti, z založbo, odpadle bodo vse formalne in dejanske težave, povezane z morebitno prodanimi izvodi…

 

Morda, bi bilo povsem realno, utegne knjiga iziti že v kratkem, če ne v februarju, potem v marcu, in, prav nič morda – današnji dogovor me je opogumil, pa si drznem domnevati, da bo letos izšla tudi tretja knjiga, zbirka, katero sem spisal misleč na svojo sedemdesetletnico.

Ker ti osnovnega ne poznaš…

… naj bi jaz po tvoje?!

 

Zjutraj bi moral prisostvovati nekemu sestanku, vendar…

 

Prej je Tisa izjemoma smuknila pod ograjo in šla na potep, ne vem, morda enkrat mesečno, odkar pa ni Tara, to pogosteje počne. In je tudi danes zjutraj šla po soseščini, pa – ker je ne upam v času svoje daljše odsotnosti puščati na prostem, nenadzorovane, sem jo čakal, in napisal e-pismo, s katerim sem pojasnil in opravičil svoj izostanek. In to pismo je bilo krepko pred začetkom sestanka pri osebi, ki je snidenje sklicala…

 

Približno četrt ure po tem, ko naj bi se sestanek začel, je zvonil telefon in klicateljica me je vprašala, kako to, da nisem tam. Pojasnil sem zadevo, obenem povedal, da sem svojo odsotnost sporočil tudi prek e-pisma. V povrat sem izvedel, da zjutraj ne gledajo »mejlov« in da naj drugič uporabim telefon. Hm…

 

Doslej sem s to osebo komuniciral, kadar je šlo za komuniciranje »na daljavo«, IZKLJUČNO preko e-pošte, in NIKOLI prek telefona, pa tudi danes nisem ugotovil nobene potrebe po tem, da bi način tega komuniciranja spremenil, obenem pa…

 

Obstajajo štirje načini, na katere zmorem sporočati prek daljave. Prvi je, da stopim na breg, se obrnem v smeri tistega, kateremu sporočam, z rokama »objamem« usta, da bo zvok učinkoviteje deloval, in se derem. Menim, da bi bilo to, v konkretnem primeru, povsem neučinkovito.

Drug način je, da pošljem običajno, klasično pismo. Tudi to ne bi delovalo, pismo bi namreč dospelo krepko prepozno.

Tretji način je e-pošta, četrti telefon…

 

Kadar zmoreš vsaj osnove sobivanja, kadar se zmoreš vsaj z osnovno korektnostjo izkazovati, takrat veš, da si DOLŽAN sleherno spremembo dogovorjenega PRAVOČASNO sporočiti, in takrat veš tudi to, da si DOLŽAN preveriti sleherno podobo tega sporočanja, potemtakem tudi »elektronsko« pošto. Kadar pa ne poznaš, in ne zmoreš na ustrezen način, takrat pa…

 

Ne, niti slučajno ne bom spreminjal svojega načina funkcioniranja, zlasti ne zato, da bi se prilagajal tistim, ki pojma o pojmu nimajo, pač pa – nauči se tudi prek spleta preveriti, če ga že imaš, in zlasti, če najina komunikacija praviloma izključno prek njega poteka!

Ko govoriš, je dobro vedeti – kaj govoriš!

Žal večinoma ni tako, in v podkrepitev te trditve zapišem povsem banalen primer…

 

Baje ni dobro, če si prehlajen ali pa imaš občutljivo grlo, jesti sladoleda, ker lahko SLADOLED prehlad poveča oziroma povzroči. Pomeni, da je sladoled krivec, vzrok prehlada, vendar – kadar velja neko pravilo, takrat mora veljati v vseh primerih, z drugimi besedami: če je sladoled pri nekom kriv za prehlad, potem ta sladoled pri istem VEDNO povzroči prehlad, obenem pa – sladoled ničesar ni kriv, pač pa je kriva TEMPERATURA vnašane jedače ali pijače, pa se lahko prehladim tudi takrat, kadar pijem »ledeno« vodo…

 

Da je temu res tako, o tem pričata moje dete in sladoled, katerega uživa. V krepki večini, malodane praviloma namreč počaka, da se sladoled stopi v posodici, iz katere ga zaužije, pomeni, da se ta sladoled že toliko sobne temperature navzame, da niti slučajno ni več leden, morda je samo malo hladen, in to tako malo, da je ta hlad komajda zaznati.

 

Ne, ni kriv sladoled, in četudi si prehlajen/a ga smeš jesti, tudi tistega v kornetu ali na paličici, le – počasi, pa vsakič, ko ga daš v usta, počakaj, da se v ustih stopi, s tem se bo namreč dovolj segrel, da z ničemer ne bo grla ogrožal.

Upoštevaje…

… da so »boga« potegnili iz svojih glav, se porodi vprašanje, ob katerem se tudi fizika kot nemočna izkaže: na kak način obstaja praznina iz praznine vzeta?!

»Bogu zaupamo«…

… je sila slabo vodilo, saj ga je moč zapisati tudi kot »zaupamo lastni neumnosti«.

Ko bosta…

… putin in ši udarila po mizi, se bodo vsi tisti, ki niso vredni, da bi ob njej sedeli, pod njo znašli.

Kljubujem običajnosti…

… pa sem, namesto dni odprtih vrat, uvedel leta zaprtih.

Bodi (p)ozdravljen, slepi svet!

Opica se zna naučiti voziti kolo, močno pa dvomim v to, da ga je zmožna zasnovati.

Na poteh občestva…

… omembe vrednega ni videti, le blato, ležeče in hodeče.

Ljudska modrost…

… ne obstaja, obstaja samo modrost, katero si »ljudstvo« prilašča, da se po njej ne ravna.

Vsaka združba…

… brezličnih je brezlična, pa ji ne kaže drugače, kot da se z ne-svojim ponaša.

Usmiljenje…

… je »dobrina«, s katero kaže preudarno ravnati!

Če je vrednost ničevosti…

… ustrezna vrednosti niča, ki jo sešteva, potem je na desni, za enačajem, moč samo nič zapisati.

Pardon, pardon…

… predanost in prodanost nista isto!

V porodnišnici…

Zjutraj sem prejel, v morebitno pripominjanje, na vpogled platnice za Večerne, pa – ker sem pritrdil izdelanemu, je gradivo sedaj že v porodnišnici, tako da…

Prihodnji teden pričakujem rojstvo še ene knjige, ki bo, kakor je v poplavi »kultiviranosti« običajno – nabirala prah na policah, ali pa bo, kdo bi vedel, raje v reciklaži končala?!

Težko je govoriti…

… o dušah tam, kjer usta polnijo želodec, da ima rit kaj početi.

Z vrhov…

… je najlepši pogled na življenje v času goste oblačnosti.

Ne razumem…

… kaj občudujejo tisti, ki se s »selfiji« nenehno pečajo?!

V pametnih rokah…

… je pametna naprava samo dodatna možnost za izkazovanje neumnosti.

Svojim dolžnikom samo…

… dvoje želim – kanček vesti in čim daljše njih smradenje.

Bodi (p)ozdravljen, slepi svet!

Narava je pravična, na koncu žretja vedno z lakoto postreže.

»Ljudje smo dobri«…

Naslovno trditev sem neštetokrat slišal, in jo še, tu in tam, slišim, celo prepričevati me, nekateri, skušajo v njeno pravilnost…

 

Če »smo ljudje«, na splošno, dobri, ker je dobrota »naša« značilnost, potem so »dobri« vsi »ljudje« tega planeta, pa je malček težko razumeti, kako to, da…

 

Ob tej silni »dobroti«, ki kar kipi na vse konce, umirajo zaradi pomanjkanja vode in hrane, ob čemer je obojega na pretek, hrano celo mečejo v smeti, kolikor je v prenažiranju niso zmožni potrošiti…

 

Umirajo zaradi ozdravljivih bolezni, ker ni denarja za zdravila, za bolnišnice in zdravnike, pravzaprav zaradi tega, ker ta »dobrota« nima interesa v biti-dobra-za-drugega, se preveč za dobrim-za-sebe žene…

 

Umirajo zaradi nenehnih spopadov, ker »mi« našo »dobroto« še najlažje izkazujemo z uveljavljanjem po-moje, četudi na silo, in, če drugače ne gre, s pobijanjem…

 

Resnično, priznam, sem tup, pa nekako ne razumem dobrote, ki se na zapisane načine izkazuje! Ali pa, kdo bi vedel, je na planetu preveč bebcev, ki o tistem, o čemer blebečejo, ničesar ne vedo?!

 

KO bi bili zares dobri, enega samega ne bi bilo, ki bi v pomanjkanju najosnovnejšega obstajal! Ja, ste »dobri«, in to natanko toliko, kolikor ste tudi »pošteni«, »marljivi«, »ljubeči«, »razumski«!

In mi je uspelo…

Sem sicer že za včeraj načrtoval, a se mi ni ljubilo, po neprespani noči in ob tem, kar sem delal, danes pa – gremo, sicer spet ne bo nič!

 

Da, s šamponom sem si opral lase, in brado, kakopak. To pa res ni nič posebnega, bi bilo moč slišati, a pri meni je, kajti od takrat, ko sem poslednjič uporabil šampon, je minilo vsaj leto dni…

 

Nemarnež, zanikrnež, umazanec, v najboljšem primeru neodgovornež, ki ne skrbi za lastno zdravje in lepoto…

Hm, s človekovega vidika bi bilo, vsaj v mentalnem smislu, težko o njihovem zdravju, da ne zapišem normalnosti, govoriti, kar pa zadeva lepoto – lahko imam smetnjak, iz zlata narejen, da se bo daleč naokoli bleščalo, od njegove lepote, in ga bodo smetarji z belimi rokavicami na rokah praznili, a v tem smetnjaku bodo, še vedno, smeti…

 

Da, treba je skrbeti za zdravje in lepoto, a jaz tega ne počnem. Sila malo toaletnih sredstev uporabljam, le toliko, kolikor je potrebno, kozmetičnih pa sploh ne, vendar, čudo čudno, nimam težav ne s suho kožo, pa z nekim prhljajem, ne z mastno, pa z zamaščenimi lasmi, da bi moral nenehno kombinirati kreme, ki v plus delujejo, in one, ki ta plus proti negativnemu obračajo, za lepoto mi je pa tako in tako vseeno, od grdih ne pričakujem, da bi jo pri meni iskali, od sebe pa ne, da bi – v lepih smetnjakih smeti občudoval!

»Sodoben človek«…

… NI človek, pač pa JE NAGONSKO bitje! Resda je po telesu podoben oziroma enak človeku, a po svoji zasnovanosti, po svoji vsebini, po tem kako gleda in vidi, razumeva in pojmuje, kako se izkazuje je, kot križanec med človekom in NE-človekom (Neandertalcem, človečnjakom) – žival.

Kako je človeško in kako je po njihovo…

Med razumom in pametjo, med človekom in živaljo je za sto osemdeset stopinj različnosti, pomeni, da gre za popolno nasprotje…

 

Najprej moraš imeti DRUGEGA rad, najprej moraš za DRUGEGA živeti, da zmoreš govoriti o ljubezni, o skupnosti, dejanski in trajni… in to je popolno nasprotje njihovega sebičnega najprej moraš imeti rad SEBE, in svoje ugodje…

 

Če imaš najprej (in vedno) SEBE rad, potem si sebičen, potem se ne izkazuješ z uvidevnostjo, ki je popolno nasprotje sebičnosti, potem ne moreš govoriti o neki omembe vredni skupnosti, kajti v skupnosti vsak njen delček stremi k dobremu za skupnost (pa šele posledično zase pričakuje)… če imaš najprej sebe rad, potem ti je skupnost ljuba samo toliko, kolikor zmoreš v njej sebi iskati, najti, živeti. Pomeni, da se mora ta skupnost TEBI prilagajati, biti po-tvoje, pomeni, da od te skupnosti pričakuješ, in terjaš, da se sebi odpoveduje, v tvojo korist, terjaš potemtakem tisto, kar sam nisi zmožen izkazovati! In takšen odnos zagotovo ne more biti ne etičen, ne dejansko ljubeč.

 

Ne, resnično ne dovoljujem, da mi živali razlagajo svet, ko pa niti sebe ne poznajo!

 

In – ah, da, da, saj živijo skupaj, drug ob drugem, pod istimi strehami, ni kaj, interesi za to poskrbijo, vendar je potrebno razlikovati med sobivanjem in simbiozo, tako običajno zadevo v živalskem svetu!

 

In takšne razlike, razlike v videnju, dojemanju, pojmovanju, živetju, obstajajo povsod, dobesedno povsod, kajti pogojene so z možgansko zasnovanostjo, s tistim abstraktnim mišljenjem, katerega oni ne premorejo, mišljenjem, ki je sestavni del, potemtakem predpogoj – razuma!

 

»Sodobni človek«?! Človek je natanko toliko, kolikor ptice letajo pod zemljo!

Pomagaj tistemu…

… kateremu je svinjak moteč, ne onemu, ki ga živi.

V iskanju človeka…

… spoznavaš značilnosti živalskega sveta.

Govno nima…

… česa izgubiti – v najslabšem primeru mu govno ostane, v najboljšem pa zagovna.

Dovolim si…

… imeti zahtevna merila, ne samo zaradi korenin, iz katerih obstajam, pač pa bolj zaradi poganjkov, v katerih bom ostal.

V nič bi metal…

… vse tiste, ki si sonca zaslužijo, ko bi jih enačil s tistimi, za katere je še blato predobro!

Bodi (p)ozdravljen, slepi svet!

Zahod je izjemen primer dekadence, v kateri želodec požira glavo, da bi, na koncu, rit plačala.

Popolnoma vseeno mi je…

… če je primitivec slovenske, ali neke druge narodnosti, primitivec je primitivec, in kot tak meni nesprejemljiv, ne glede na to, od kod prihaja.

Nič več…

Izkazal sem »čudeže«, in prišel v čas, ko bi bil čudež, če bi se mi še dalo.

Kolikor potrebujem…

… toliko zmorem v sebi najti, in še več mi ostaja za tiste, ki me, z menoj v sebi, ohranjajo.

Ne išči…

… dobrote med trgovci, poštenosti med glumači, ljubezni med vlačugami.

Škoda je…

… pomagati tistim, ki zmorejo k dobremu pridodati samo s svojim koncem.

Ni drekobrbca…

… ki ne bi od dreka in z drekom živel, ter v dreku končal.

Ves trud…

… s katerim se skušajo kot lepi kazati, ne odtehta enega samega trenutka, v katerem se ne trudijo biti tisto kar so.

V čistih oblačilih…

… zna biti velika umazanija.

Za ugotavljanje…

… potomcev Neandertalca ne potrebujem genetike in laboratorija, je beseda dovolj močna, da nerazumskost razkrije.

Cesti je vseeno…

… koga sprejme, itak je polna umazanije.

Jaz, krivoverec…

V svetu neresnic, celo laži, si krivoverec, če resnico razkrivaš.

Izkoriščen čas…

Ne(pre)spano noč sem izkoristil, da sem Luko gledal zmagati, in da sem občuten del za knjigo postavljenega materiala pregledal, pa kar lepo število napak, porojenih s samodejnim delovanjem računalniškega programa za oblikovanje besedil, našel…

 

Prva tura je obešena, stroj v drugo pere. Nabralo se je, pa zložljivo sušilo ne bo zadoščalo, bo treba obešati tudi zunaj, čeprav dvomim, da se bo v zraku, prepojenem z vlago, sušilo. A bolje tako, pa vsaj za nekaj časa, kot da bi se, oprano, zasmradilo…

 

Maček nespanja me nagovarja, da bi legel, a ne bom. Se preveč poznam, pa vem, da bi imel prek noči težave s spanjem, ko bi čez dan nekaj uric ujel. Prihajajoča noč bo že boljša, prva mi dela težave, ko Malo odide…

 

Med branjem gradiva sem večkrat pomislil, da bi dopolnjeval, ne nazadnje je že kar nekaj let, kar je zadeva zapisana, a sem tovrstne misli hitro odganjal. Že sedaj je nabranih nekih sto petdeset strani, koliko bi jih šele bilo, ko bi se dodatno podal šariti, obenem pa imam navado, da – takrat, ko zastavljam, in kakor zastavljam, zamišljeno naredim, potem pa se več k temu ne vračam. Nisem med tistimi, ki znajo besedilo, celo pesmi, dneve, tedne, mesece, mejduš, celo leta dolgo pacati, preden spacajo! Razložene so, in to dokaj podrobno, vse trditve, katere sem zapisal, pa komur zapisana razlaga ne bo zadostna, tistemu tudi nešteto strani ne bi pomagalo…

Rad gledam obraz…

… pa se z ritmi ne družim.

Ne, ni res…

… da je rep odpadel, samo v glave se je preselil.

Prav možno je…

… da je človek prišel iz »vesolja«, glede na to, da na Zemlji še vedno ni do doma dospel.

Človek…

… bolj kot boš pustil nagonskima »znanju« in »znanosti« napredovati, bolj se boš moral opičjega »razumevanja« učiti!

»Inteligenco« živali…

… o kateri pleteniči novodobna »znanost«, je najbolje ugotavljati upoštevaje dejstvo, da v vsej Naravi mrgoli šol, ki so zmožne samo ena in ista znanja prenašati iz roda v rod. Tako kot pri »znanstvenikih«.

Bolje…

… malo izobraženih, kot ocean foh-idiotov!

Domišljavost…

… je značilnost neumnosti, le-ta pa se rada v »mi« združuje, kajti pamet skupine bedakov je vrednejša od pameti enega.

Bodi (p)ozdravljen, slepi svet!

Bolj kot so nagoni sproščeni, večja je razdalja do človečnosti.

Združi, če znaš...

Človek je razumsko bitje.

»Sodobni človek« je nagonsko bitje.

Če je treba…

… ni težko. Tako vsaj pravijo…

 

Prijatelj, ki je oblikovalec, mi je postavitev strani uredil, in oblikoval platnice, tako da je »Vesolje« malodane pripravljeno za tisk, samo še kolofon je potrebno narediti (ko bom poznal potrebne podatke) in CIP moram pridobiti, pa bo – malenkost, ki jo v »trenutku« doda…

 

Zdaj pa se moram, ob sprotnem prevzemanju prispevkov za Rima rajo, lotiti branja, taistega (zaenkrat še vedno) rokopisa, da vidim, če se kje, nebodigatreba, kakšna napaka nahaja, da jo odpraviva, in mi to branje lastnega besedila ni najljubša zadevščina, kot bi se pred zrcalo postavil, da že tisočkrat ugotovljeno ugotavljam, vendar – če je treba, potem bo narejeno. Do sobote sem sam, pa imam vsaj čas na razpolago, potem pa…

 

Potem bom pa ugotavljal kje, pri kom, s čem in kako bom zadevi pomagal, da do rojstva dospe in da, po možnosti, dospe tudi v vsaj nekaj »ciljanih« rok. Če tega ne bo, bodo vsa prizadevanja popolnoma zaman. Na srečo sem tudi tega vajen.

Nekoč sem veroval…

… veroval v podobi zaupanja. Danes v to cerkev več ne hodim.

Bi znala, a ne želi…

Prvi dan, dan prihoda – ves teden nisva bila skupaj, pa je potrebno nadoknaditi, in me požene v tek…

 

Zadnji dan, dan pred odhodom – potrebno je nabrati zalogo, za čas, ko bova vsaksebi, in sem še vedno v polnem teku…

 

Vmesni dnevi – skrbi, da v formi ostanem.

 

Kakopak, bi zmogla, čemu ne, da bi se sama zaposlila, vendar – zakaj bi tako počela, ko pa ima mene?! Otroci se namreč v samost povlečejo samo takrat, kadar v okolju ustreznejše možnosti ne najdejo! In…

 

Ne, ne, dnevi so prekratki, ne zadoščajo, pa se ponoči nenehno stiska k meni, in ji večinoma služim za blazino… v meni pa pesem, ko doživljam tisto, kar mi dete, s svojimi ravnanji, izpoveduje!

 

Ko bi bil »ljubeč«, pa ko bi polico imel, da jo zmorem tudi odložiti…

Ni hujšega…

… kot spoznati človeka, v katerem se, zavoljo bolezni, razkrije žival! In to v podobah kapitalnega smradu.

V daj-damu…

… je vse ceneno, blago in tisti, ki izmenjujejo.

Povprečnost je…

… živo blato, pa je zelo malo čvrstih tal, na katerih je moč stati, in ne gomazeti.

Največja napaka…

… zaupanja je, da pri lažnivcih pričakuje iskrenost.

Človekovo vodilo…

… je etičnost, občost pa je popolnoma neetična!

Glede na to…

… da je »ljudstvo« povsem nemoralna kategorija, so sodbe v-imenu-ljudstva izjemno neokusen način razglašanja pravice.

Od običajnega…

… bebca je »izobražen« desetkrat hujši.

Spričevala so praviloma…

… le izkaz tega, da so zmožni memorizirati učeno, za razliko od preostale Narave, ki je zmožna naučeno tudi smotrno uporabljati.

Ne razsvetljuj neumnosti…

… je preveč podkovana v svojem nerazumevanju.

Svet je rahitičen…

… velik trebuh, ostalo pa nemočno proti lastni neumnosti.

Za zahrbtnost…

… ne potrebuješ veliko, zadošča, da si rit.

Pridobil bi lahko…

… z boljšimi, ko bi jih našel, slabih pa ne želim, z njimi bi samo izgubil.

Med verovanjem…

… in védenjem je razlika v tem, da pri slednjem verjameš v tisto, kar lahko dokažeš, dokažeš pa lahko samo tisto, kar dejansko obstaja!

Samo med verujočimi…

… zmore obstajati konstantna in nekritična pripadnost, temelječa na nedojemljivosti, ali, če obrnem: samo nedojemljivost funkcionira v podobah verovanja.

Preden zmoreš ugotavljati…

… zaupanja, dobrote, uvidevnosti vredne, celo kopico govna spoznaš, pa te mine, da bi se z naštetim izkazoval.

Ni težava…

… žejnih prek vode peljati, težava je, ker na poti vodo onesnažijo!

Bodi (p)ozdravljen, slepi svet!

Obča morala je izključno oralna.

Ni na meni…

… da bi govnu dopovedoval čemu ga niti na podplatih nočem.

Za-fasadna…

Za lepo fasado nesnaga je skrita,

preteča, v nameri, da vse zasvinja,

navzven je dostojna, v utvare ovita,

navznoter pa smrad se pregnati ne da…

Pedagog…

… išče razumevajoče, učitelj pa magnetofonske trakove.

Pri živali…

… o »uvidevnosti« odloča sebičnost, pa o dejanski sploh ni moč govoriti, medtem ko človek na uvidevnosti temelji, in mu v živalskem okolju ni v korist.

Še vedno…

… bi bili takšni, če se človek ne bi prek Sveta podal, in jih vsaj navzven spremenil!

Ne pomaga…

… zračenje, če izvora smradu ne odstraniš.

V poveličevanju bede…

… vrednosti v njeno blato tonejo!

Ne predstavljam si sveta…

… kakršen bi bil, ko ne bi bil iz samih optimalnih sestavljen…

Kjer resnica…

… ne obstaja, ima vsak svojo.

Verjamem v Resnico…

… ki pa ne zida cerkva, ker ne želi, da bi jo hinavščina častila.

Edina kultura…

… ki zmore učinkovati med koritnimi, je kultura korita.

Visoka pesem…

… se izgublja nad oblaki, kjer pod njimi frajtonarica kraljuje.

Tudi v dreku…

… zna biti »nekaj dobrega«.

Dober oprijem…

… je potreben, ko iz blata vlečeš, sicer se sam v njem znajdeš.

Nekateri občudujejo amebe…

… njihovo zmožnost prilagajanja, vendar – ko bi občestvo poznali, bi ugotovili, da so amebe popolni amaterji.

Dokler pokvarjenci…

… na pokvarjence kažejo, se za poštenost ni bati…

Ena sama masa je…

… skozi katero svetloba nikoli ne bo mogla prodreti – človejaki!

Bodi (p)ozdravljen, slepi svet!

Vrednost ima svojo težavnostno lestvico. Kjer je zlahka, tam je ni.

Tramp je sila…

… zakompleksano bitje, o čemer priča tudi njegovo pismo norveškemu kolegu, oziroma njegovo razočaranje, nejevolja, porojena s tem, ker mu odbor za Nobelove ni podelil nagrade za mir…

 

Kompleksi manjvrednosti so realno utemeljeni pri vseh tistih, ki so nič-posebnega, radi pa bi bili nekaj oziroma nekdo, a do tega, brez osebne vrednosti, niso zmožni dospeti…

 

Edina »njegova« vrednost je njegovo imetje, s katerim posledično dospeva do položajev in moči. Do tega imetja je, ob nekaj srečnih okoliščin, dospel na načine, na katere bi znala biti uspešna vsaka brezlična, nemoralna ne-osebnost, pa potrebuje, dobesedno potrebuje neka priznanja, neke častilce, da vsaj v utvarah, v lažeh, do sebe-vrednega dospe…

 

Žal, a takšni krojijo svet, pa če so na položajih, ali ne, svet nemoralnosti, neresnic, krivic, svet živalskih nagonov in smradu!

Med običajnimi…

… in bolestnimi lažnivci je razlika samo v tem, da običajni ne bi bili pametni, ko ne bi neresnic govorili, bolestni pa ne bi bili zdravi…

Za matematiko…

… trdijo, da je čista logika, a se »malček« motijo, kajti – že res, da skuša slediti logiki, obenem pa v njej obstajajo NEobstoječa stanja, kakršni sta stanje nič in stanje manj-kot-nič, to pa ni pretirano logično.

Moj svet je…

… krut za živali, ki se oblačijo v človeka, jim oblačila v njem izpuhtijo.

Razkrivanje resnice…

… med bebci je početje, za katero zmoreš biti nagrajen s kaznijo.

Uboge nevrologija, medicina nasploh, antropologija…

… ki v nagonskem življu ugotavljajo človeštvo!

Iz nagonskega bitja…

… nikoli ne boš razumskega naredil, medtem ko zmore razumsko bolezen spremeniti v nagonsko.

Naravna zasnovanost…

… opredeljuje izkazovanja, pa je iluzorno, pravzaprav neumno domnevati, da boš z vzgojo dospel do dejanskih sprememb!

Znotraj nesmiselne celote…

… zmore biti posamičnost smiselna samo v primeru, da deluje v smeri odprave te celote, kajti spremeniti je ne more.

Boj se…

… »poštenosti« prilagodljivih, »dobrote« preračunljivih, »ljubezni« sebičnih!

Sebičnost…

… zmore biti »uvidevna« samo toliko, kolikor jo v »uvidevnost« žene interes.

Med nemoralnimi…

… so zgodbe o poštenosti zgolj – zgodbe o poštenosti!

Človeku bi bila smrt…

… ko bi se spremenil v svinjo, svinji bi bil čudež, ko bi se spremenila v človeka.

Bodi (p)ozdravljen, slepi svet!

V poplavi spričeval znanje vrednost izgubi.

V goveji čredi…

… modrost ugotavljajo po moči rogov.

Kjer je pretvarjanje običaj…

… tam je običaj tudi laž, in tam je grešno upati v resnico!

Edina vsebinska razlika…

… med daljno preteklostjo in sedanjostjo je v razliki med kolom in raketo.

Civilizirana bednost…

… je dejansko bedna civiliziranost!

Samo tam…

… kjer ničesar ne vedo o človeku, in še manj o sebi, lahko lastne podobe za vrhunec evolucije razglašajo!

Niso leta tista…

… ki vodijo do modrosti, pač pa zmorejo pripeljati samo do določene stopnje ugodja, zavoljo katerega se zmanjša izkazovanje pameti!

Enega samega…

… ljudstva ne poznam, ki bi bilo zmožno, po človekovih merilih, opravičiti lasten obstoj!

Ni res…

… da so kratkega spomina, pač pa so kratke dojemljivosti.

Vzemi jim…

… imetje in vsa njihova veljava bo v hipu izginila.

Ne verjemi…

… obljubam ničevosti, je preveč »slabega spomina«!

Živalski geni…

… nikoli ne pripeljejo do človeka!

Pamet je…

… edina prepreka človekovemu svetu, in samo neumnost se lahko nanjo sklicuje.

Res je…

… v slogi je moč, ki je med umnimi usmerjena v gradnjo, med pametnimi pa v ruševine.

Raje ničesar…

… ne dosežem, kot da bi dosegel kopico ničesar.

Iz goljufij…

… poštenost ne raste, še zlasti med goljufi ne.

Bodi, kar si…

… meni je dana možnost izbire.

Kako to…

… da ni človečnega sveta, ko pa je človečnost značilnost človeka, in ko na planetu obstajajo milijarde ljudi?!

Bodi (p)ozdravljen, slepi svet!

Kjer je smisel žretje, tam je želodec življenje.

Ni vlačuge…

… ki ne bi ljubila z dna svojega interesa.

Z vrha…

… je resda obsežen razgled, a majhna izbira.

Ni pomembno…

… če ima neumnost prav, pomembno je, da ve, da ima prav.

Če je duša…

… nekaj dobrega, in plemenitega, potem jih ne more biti veliko. Če ni, bi bilo pa škoda, ko ne bi zgnila s telesom vred.

Ne verjamem…

… da gredo duše v nebo, bi že davno umrlo zaradi onesnaženosti.

V rokah nagonov…

… je bodočnost obujanje preteklosti, ki bi že zdavnaj do svojih pra-podob dospela, ko se človek, obdobno, ne bi kot moteč dejavnik izkazoval.

Razvojna lestvica…

… je nerodna zadeva, kadar spodnje kline za vrh razglašajo.

Ne išči me…

… ker me izven mene ne moreš najti, v sebi pa ti ne pustim!

Javnih stranišč…

… nikoli nisem maral, zlasti tistih dvonogih.

V krempljih…

Ni mi do lepot smradu,

do dobrote grabežljive,

prav vse vredno gre po zlu

v krempljih gonske primitive!

Ajnštajn…

… strinjal bi se s tvojo teorijo relativnosti, ko ne bi bilo absolutne bebavosti!

Zamisliti bi se morala…

… Dežela, nad svojo »civiliziranostjo«, glede na to, da je v tebi ves čas moč graditi kariero na temelju pokvarjene primitivnosti!

Primitivizma ni moč…

… odpraviti drugače, kot tako, da odpraviš primitivce.

Bodi (p)ozdravljen, slepi svet!

Vse bogastvo sveta ne zmore iz niča narediti nečesa.

Škoda je…

… slehernega truda, ki skuša Grdo spremeniti v Lepo! Nemogoče.

Rovte so…

… povsod, kjer so rovtarji, rovtarji pa so preplavili planet.

Bedakom je…

… ne-bedak bedak.

Rad imam tisto…

… v čemer se zmore Lepota s toplino kazati, pa sebičnosti niti do drobtinice ne pusti.

Mislim…

… da domislim, domislim, da preklinjam.

Da mi je lepo…

… je vodilo, ki niti ne bi bilo napačno, ko ne bi zadovoljstva porajalo v svinjaku.

Moj dom…

… je tam, kjer najdem ugodje spokoja, in so misli v soncu obarvane. Potemtakem sem brezdomec.

Kadar nimaš sebe…

… takrat so okoliščine tiste, ki pišejo zgodbe, v katerih ničesar ni brati.

Preteklost...

 ... razkriva bodočnost sedanjosti, pa je bore malo tistega, kar se zmore kot novo prikazati.

Med brezupnimi…

… so upanja luksuz, le-ta pa je dobro obdavčen.

Optimizem je…

… bojda, gonilo, predvsem tam, kjer ničesar goniti ni, in bi bilo zgolj za nagoniti.

Pričakovanja so…

… klovnovska igra cirkuškega sveta, pa jih je bolje brzdati, če ti ni do cirkusa.

Ko bi odločali…

… samo o tistem, o čemer zares vedo, bi bilo odločanja bore malo.

Védnost…

… je vedno korak za nevednostjo, pa se mimo komolcev stežka prebija.

Teoretično je nevarno…

… v temi prižigati luči, bi jo lahko zaslepile, a na srečo tema tako in tako samo temo vidi.

Razvitost je…

… nasprotje primitivizma, pa ne vem kako se lahko primitivizem z njo hvali?!

Vse vedeti…

… zmore samo neumnost. Resda ne ve skladno z dejstvi oziroma resnico, a ji to ni moteče.

Bodi (p)ozdravljen, slepi svet!

Slon in porcelan ne gresta skupaj, porcelan smešno izpade.

Če zmoreš razumeti, seveda…

Sebičnost do lastnega ugodja dospeva čim bolj neposredno, njeno ugodje ji je pravzaprav cilj, ki dovoljuje različna sredstva, od laži naprej… uvidevnost do svojega ugodja dospeva posredno, cilj ji je ugodje drugega, šele posledično, zaradi doseženega cilja, tudi lastno, pri čemer pa si ne dovoljuje segati po sredstvih, s katerimi se izkazuje sebičnost, in…

 

Sebičnost lahko do lastnega ugodja dospe tudi na račun neugodja drugega, uvidevnost pa tega »ne zna«!

Še v hotelu…

… ne bi tako stregli gospodične, kot jo strežem jaz, s tem, da je nekaj majhnih razlik, med hotelom in menoj…

 

V hotelu jim strežba ne bi predstavljala ugodja, raje bi sedeli, kot delali; v hotelu bi jim bilo malo mar za njeno ugodje; v hotelu bi delali samo zato, da bi do lastnega ugodja dospeli, do zaslužka, denarja, jaz pa…

 

Čeprav mi je marsikdaj naporno, mi je streči ji ugodje, zadovoljstvo, ker… s tem dospevam do tega, da je ona zadovoljna, pa tudi jaz dobim, ker… mi je njeno zadovoljstvo pot do mojega. Pa še nekaj je drugače…

 

V hotelu bi ji, ob odhodu, dejali pridi-spet, čeprav bi raje videli, da se ne bi vračala, jaz pa tudi takrat, ko me izmozga, in se mi vrh glave povzpne, da tam skače, komaj dočakam, da spet pride.

 

Takšne in podobne razlike je moč najti povsod v vsakdanjem živetju, v katerem mrgoli hinavske sebičnosti, preračunljive in do konca zlagane, predvsem pa »ljubeče«.

Ne vem, če Tramp misli…

… da je boga za brado prijel, bolj se mi zdi prepričan v to, da ga vsako jutro obuva. Kakorkoli že, zadeva je problematična, kakor vselej, kadar imetje neumnosti omogoča moč.

Nikar v »domači režiji«!

Pri duševnih bolnikih ni priporočljivo, da jim pomagaš v »domači režiji«, kajti – bolj kot boš koristil tisti podobi, ki skuša nasprotovati svoji bolezni, bolj negativno te bo obravnavala prevladujoča podoba, »šefica bolezen« (proti njej se pravzaprav boriš), in ta »šefica bolezen« v končni fazi vedno prevlada, vedno zmaga!

 

Pri psihičnih bolnikih je drugače, pri njih zmore biti trud poplačan, v celoti, vendar izključno v dveh primerih: najprej, ozdraviti, dejansko, je moč samo razumsko zasnovane (nagonskih nikdar!), obenem pa, neka »malenkost«, takšnega zdravljenja moraš biti zmožen…

 

Zato so za prve, že dolgo nazaj, določene ustanove začeli graditi (da bi danes, taiste prve, »strokovnjaki« vključevali v družbo!), za druge pa začeli izobraževati terapevte (da bi danes prevladovali »terapevti«, »izobražena« povprečnost, ki o predmetu svojega delovanja pravzaprav ničesar ne ve!)...

Bolj uspevajo…

… manj bodočnosti ostaja!

Organsko ne prenašam…

… bebavosti, sebičnosti, pokvarjenosti, pa ni čudno, da tako »ljubim« občestvo!

Samo v neumnosti…

… zmore obstajati osem milijard ljudi!

Človeku je krožnik…

… izhodišče za delo, živalim je delo izhodišče za krožnik.

Človek vidi smisel…

… v poti, oni v cilju, s tem, da so njihovi cilji… hm, če zapišem, da človeku ne delujejo pretirano prepričljivo, verjetno ne zgrešim.

Vse…

… dobesedno vse, s čemer se izkazujemo, je posledica mišljenja, njegove podobe oziroma oblike, njegovih zmožnosti, pa nobena vzgoja, izobraževanje, kakršnakoli okoliščina ne more bolj učinkovati, kot učinkuje naravna zasnovanost!

Kdor vsaj malo ve…

… o mišljenju, ta ve, da občost ni samo neumna, pač pa dobesedno bebava! Ko bi še to vedel, da bebavost ni značilnost razuma (človeka)…

Krog moje riti…

… se svet ne vrti, čeprav bi mu koristilo, ko bi se po njej ravnal.

Statusni simboli…

… so pručke, na katerih palčki »postanejo« velikani…

»Antropologi«…

… ste že slišali za »videz vara« in »ni vse zlato, kar se sveti«?!

Ko ugotavljaš človeka…

… ne išči človeškega izgleda, pač pa človeško pojmovanje in izkazovanje!

Svet človeka…

… ne more na živalih temeljiti, in obstati!

Kadar se znajde…

… v ne-svojem okolju, takrat pamet ni najboljša popotnica. In je vrag, kadar se v takšnem okolju nahaja konstantno.

Edino področje…

… na katerem se zmorejo kot suverene izkazovati »normalna« pamet ter psihične in duševne bolezni je – neumnost!

Razumem…

… je zlorabljena beseda, s katero megla v megli vidi.

Več »znajo«…

… bolj s svojim »znanjem« uničujejo!

Sloga je nevarna zadeva…

… kadar neumnost v njej hiti uničevati!

Ni mi do…

… »strokovnih« nagonov, ki neizučenemu razumu do gležnjev ne sežejo!

S slabšimi…

… ne morem ničesar pridobiti, brez njih lahko vsaj ohranim.

Pod maskami…

Pošteni vsi so, brez izjeme,

pod maskami podobe skrite,

prelepe grde pustne šeme,

s priložnostjo zlahka razkrite…

Svet razuma…

… je človejakom tuj, svet nagonov je človeku nesprejemljiv.

Svet nemoralnih…

… nizkotnih, neumnih, ne more biti drugačen, kot nemoralen, nizkoten, neumen!

Sami sebi so…

… normala, orientir, vodilo, in le takrat, kadar jim nekaj ne prija, ugotavljajo nepravilnosti – lastnega odseva! Katerega se, kakopak, ne zavedajo.

Več glav več ve…

… še zlasti, če so neumne!

Kako nisem-kot-drugi…

… se je hvalila žaba, ki je padla v moko in bela regljala v dan.

Res je…

… so gromozanske različnosti – eni bi levo, drugi desno, eni pijejo kavo, drugi je ne… težava je samo v tem, ker vse te razlike izhajajo iz skupnega imenovalca.

Smešna scena…

… ko ti povedo, da si boljši od njih, le oni niso slabši od tebe.

Bodi (p)ozdravljen, slepi svet!

Ko mi razlagajo kaj sem mislil, pomislim: tako butast pa ja nisem!