Trma…

Za trmo »vedo«, da ni lepa značilnost. Čudno, kajti v svoji bebavosti jo nenehno izkazujejo, ko se, kot pijanec plota, držijo svojih bebavih prepričanj…

 

Trma. Kljubovalnost. Vztrajnost. Zanimiva zadeva, ki zmore biti iz dveh popolnoma drugačnih vsebin porojena – iz neumnosti, kot pri občih, in iz zavedanja tega, da imaš prav…

 

Porojena iz neumnosti ničesar dobrega ne prinaša, nasprotno, svet je prav zaradi bebavega vztrajanja pri bebavih in njih bebavosti iz dneva v dan večja svinjarija, dočim porojena na temelju védenja, poznavanja, zavedanja dejstev in resnice – ljubi bog, kakšen bi bil ta svinjak dvonogih šele v primeru, ko Galileo, Koh, Tesla… ne bi trmarili, ko ne bi vztrajali pri svojem umu in njegovih dognanjih?!

 

Ne, ne, vztrajnost je kar pozitivna značilnost, lepa, pravilna, a le v primeru, kakopak, ko se um z njo izkazuje. Vsaj to pozitivnost mu kaže priznati, upoštevaje, da svoje vztrajanje hudo plačuje, obkrožen z neskončno bebavostjo, poleg vsega še do zasmrajenosti pokvarjeno!