Ne(pre)spano
noč sem izkoristil, da sem Luko gledal zmagati, in da sem občuten del za knjigo
postavljenega materiala pregledal, pa kar lepo število napak, porojenih s samodejnim
delovanjem računalniškega programa za oblikovanje besedil, našel…
Prva
tura je obešena, stroj v drugo pere. Nabralo se je, pa zložljivo sušilo ne bo
zadoščalo, bo treba obešati tudi zunaj, čeprav dvomim, da se bo v zraku,
prepojenem z vlago, sušilo. A bolje tako, pa vsaj za nekaj časa, kot da bi se,
oprano, zasmradilo…
Maček
nespanja me nagovarja, da bi legel, a ne bom. Se preveč poznam, pa vem, da bi
imel prek noči težave s spanjem, ko bi čez dan nekaj uric ujel. Prihajajoča noč
bo že boljša, prva mi dela težave, ko Malo odide…
Med
branjem gradiva sem večkrat pomislil, da bi dopolnjeval, ne nazadnje je že kar
nekaj let, kar je zadeva zapisana, a sem tovrstne misli hitro odganjal. Že
sedaj je nabranih nekih sto petdeset strani, koliko bi jih šele bilo, ko bi se dodatno
podal šariti, obenem pa imam navado, da – takrat, ko zastavljam, in kakor
zastavljam, zamišljeno naredim, potem pa se več k temu ne vračam. Nisem med
tistimi, ki znajo besedilo, celo pesmi, dneve, tedne, mesece, mejduš, celo leta
dolgo pacati, preden spacajo! Razložene so, in to dokaj podrobno, vse trditve, katere
sem zapisal, pa komur zapisana razlaga ne bo zadostna, tistemu tudi nešteto
strani ne bi pomagalo…
Ni komentarjev:
Objavite komentar