Če je treba…

… ni težko. Tako vsaj pravijo…

 

Prijatelj, ki je oblikovalec, mi je postavitev strani uredil, in oblikoval platnice, tako da je »Vesolje« malodane pripravljeno za tisk, samo še kolofon je potrebno narediti (ko bom poznal potrebne podatke) in CIP moram pridobiti, pa bo – malenkost, ki jo v »trenutku« doda…

 

Zdaj pa se moram, ob sprotnem prevzemanju prispevkov za Rima rajo, lotiti branja, taistega (zaenkrat še vedno) rokopisa, da vidim, če se kje, nebodigatreba, kakšna napaka nahaja, da jo odpraviva, in mi to branje lastnega besedila ni najljubša zadevščina, kot bi se pred zrcalo postavil, da že tisočkrat ugotovljeno ugotavljam, vendar – če je treba, potem bo narejeno. Do sobote sem sam, pa imam vsaj čas na razpolago, potem pa…

 

Potem bom pa ugotavljal kje, pri kom, s čem in kako bom zadevi pomagal, da do rojstva dospe in da, po možnosti, dospe tudi v vsaj nekaj »ciljanih« rok. Če tega ne bo, bodo vsa prizadevanja popolnoma zaman. Na srečo sem tudi tega vajen.