Včeraj
sem slišal, da ni res, da bi bili podjetniki proti javnemu zdravstvu, šolstvu,
sociali… le nižje obdavčitve želijo, da bi bili bolj konkurenčni, da bi,
posledično, bolje služili in živeli…
Sicer
ne vem, kako gre takšnim vkup njihovo »podpiranje« družbenega standarda,
kakršenkoli že je, na eni strani, in nižanje davščin na drugi, vem pa, da bi
bilo dobro, ko bi se zavedali sila preprostega dejstva: davki so edini vir
financiranja države, tudi tistega, kar le-ta ponuja/omogoča državljanom,
potemtakem tudi zdravstva, šolstva, sociale… pa – bolj kot jih režeš, manj
denarja ti za vse to ostaja. In močno dvomim v to, da si občost želi čezlužnih
svoboščin, v okviru katerih je potrebno za nek zdravstveni poseg ali šolanje
otroka najemati posojila, tako da…
Ni
temeljna težava v višini obdavčitev, pač pa v gospodarjenju z nabranimi
sredstvi, pri čemer na to gospodarjenje tudi sama občost vpliva, in to
neposredno, s svojimi ravnanji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar