Kjer ni iskrenosti…

Ko enkrat se skaže, da ni vse tako,

kot naj bi v besedah bilo,

in ko te besede prav zlahka letijo,

da sproti, po svoje, prav vse razložijo,

takrat veš, da vse je le laž do laži,

da tam sploh iskrenosti ni!

 

In tam, kjer iskrenost kot hiba se kaže,

tam prav vse se ruši, in pljuva, umaže,

tam gola sebičnost, popolnoma hladna,

»odlika« edina je, ne zgolj paradna,

tam drugega ni, se drugače ne da,

kako bi se dalo tam – KJER NI SRCA?!

 

In tam, kjer v prsih sta hlad in praznina,

namesto srca je le neka kamnina,

tam sploh ni iskati sočutja, topline,

še preden bi smela živeti, že mine,

zaman tam se trudi, kdor karkoli skuša,

LEPOTA NE ZMORE, KER – MRTVA JE DUŠA!