Na bregu sam…

Na bregu svojem sam,

na poti svoji stalni.

Napačen sem, priznam,

večinski so normalni…

Ni lahke mi smeri,

prepreke se množijo,

kar vem, nič vredno ni,

tako mi pojasnijo…

Mi z vetrom ni nikdar,

mi ni do silne gneče,

za tisto mi ni mar,

kar rado druge vleče…

Na svojem bregu sam,

težko z menoj je iti,

načel svojih ne dam,

le z njimi zmorem biti…

Ponujal sem roko,

že večkrat, mnogokrat,

zvečine je bilo,

da šli so me izdat…

Pač, drugega mi ni,

nenehno kljubovati,

pa bom do konca dni

smel sam s seboj ostati…