Terapevtske pesmi…

Sem slišal, da pišem, zadnje čase, psihoterapevtske pesmi. Takole povem…

 

Vse moje pesmi, od prve, do zadnje, skušajo, skozi svoje vsebine, sporočati, tudi podučiti. Ene same med njimi ni, niti med tistimi uglasbljenimi, ki bi bila namenjena zabavanju praznoglavosti. Že res, da sta dve, morda tri, med uglasbljenimi, takšni, da se da tudi nek »uouou« in »bejbi-bejbi« v njih slišati, a to izključno z namenom »sprdavanja« nad obstoječo »moderno glasbo«…

 

Tudi v satiričnih, skušam o etičnosti razlagati, kar skušam početi tudi v vseh ostalih, od tistih, katere sem, nekoč za otroke pisal, do teh, katere pišem v zadnjem času.

 

Res je, neko desetletje nazaj, je moja lirika terapevtsko delovala, takrat, ko sem nekim podobam, s popolno odsotnostjo čustvovanja, le-to zbujal, in, na koncu, tudi zbudil. Tako da vem, da zmore biti poezija terapevtsko sredstvo, pripomoček, nikakor pa ni zmožna sama težav odpravljati. Še vedno je potrebna terapija, kot taka, v svojih pogovornih podobah.

 

Z duševnimi stanji nimam zadostnih izkušenj, jih še nabiram, vendar vem, da zmore sleherna beseda, potemtakem tudi zapisana, nanje učinkovati. Na nek svoj, poseben, način. Pravzaprav na dva…

 

V kolikor »boža«, ta beseda, samo nekoliko zadržuje odvijanje določenih stanj, izkazovanj, nikakor pa jih ne more preprečiti. Pomeni, preprosto, da nek proces dospevanja do kritične točke, ko notranje nezadovoljstvo naraste do te mere, da obolela oseba išče pomoč, postane dalj časa trajajoč, oziroma, če bolj preprosto povem – bolj kot »božaš« neko bolezensko stanje, bolj mu omogočaš, da, kot takšno, obstaja!

 

V kolikor »bije«, beseda, potem, v bistvu, pospešuje naraščanje nezadovoljstva, s tem pospešuje izkazovanja, s katerimi se bolezen mora izkazovati, da se »na nogah obdrži«, in s tem, ko se povečuje intenzivnost in obseg teh izkazovanj, s tem se, sočasno, ja, začaran krog, povečuje nezadovoljstvo, porojeno prav s temi izkazovanji, in se, posledično, pospešuje dospevanje do točke – iskanja pomoči! Tako vsaj upam trditi, na temelju ničesar drugega kot, preprosto, logičnega sklepanja. Potemtakem…

 

Da, v poslednjem času zapisujem, večinoma, če ne celo izključno, z namenom nekega pozitivnega, svojega, delovanja, v odnosu do razreševanja določenih stanj, za katera bi bilo najbolje, ko bi čim prej dospela do drugačnega in predvsem USTREZNEGA reševanja. A sama od sebe tega koraka ne bodo naredila.