Tri življenja…

Tri. Tri življenja uničuješ!

Svoje. Njeno. Moje.

S tem, kako se izkazuješ,

zroč le želje svoje…

 

To, da »se boriš«, pozabi!

Vselej, pač, podlegaš.

In počneš, kar se mi gabi,

ko z lahkoto legaš…

 

Kdor bori se, se ne daje,

vztraja, in kljubuje!

Ti… še smet objel bi raje,

v njej vsaj manj smradu je!

 

Roka moja se ponuja.

A je ne poprimeš!

Sama sebi smrt, in tuja,

ko, ogabno, rineš.

 

Tri življenja. Ščep nesveti!

Mečeš jih v zrak!

Ko z lahkoto sme dospeti

v tvoj »svet« - prav vsak!

 

Škoda. Sebi neprijazna.

Svoje Dobro tlačiš!

Zdaj v srce, in v dušo, prazna,

v nič, kot nič, se vlačiš!