Ne dam
se, nikoli se nisem predal,
pa naj
še tako me je mlelo,
iz
brezen že mnogih sem znal, in vstal,
čeprav
mi prav vsako del volje je vzelo…
Ne dam
se, čemu bi sred' vsega gnoja
ne smelo
drugačno živeti,
ne
zmore hoditi, kdor pasti ne zna,
in sreče
ni tam, kjer ni dano trpeti!
Ne dam
se, je slabega preko glavé,
mu ni
niti drobca pustiti,
do
zvezd, in do sonca, nikakor ne sme,
svetlobe
v temo spremeniti!
Ne dam
se, četudi sem v koščkih ostal,
a z
vsakim hitim kljubovati,
spuhtelo
je vse, v kar sem upati znal,
a nočem
v gnoju zaspati!
Ni komentarjev:
Objavite komentar