Po poti norije…

Vsepovsod tako godi se,

vsepovsod tako odvija,

so popadale kulise,

preko odra pa norija,

vsepovsod le prazne glave,

vsepovsod ničeva zgaga,

na papirju zgolj postave,

reda ni, pa da pomaga…

 

ZOO vrt demokracije,

v prahu le spomin ograde,

črv nesnage pridno rije,

še bolj pridno nosi mlade,

vse se trese pod nogami,

vsepovsod podlaga poka,

pa – ko se vulkan predrami,

do neba bo joka, stoka!