Drago plačaš, med ta pametnimi

Kaj vse sem v življenju, tem, svojem, spoznal,

preveč se tega je nabralo,

nenehno je vleklo, sem vselej iskal,

mi skorajda žal je postalo…

Bi lažje, nedvomno, krepko mi bilo,

ko hodil med slepe bi slep,

in ne bi odkrival laži za lažjo,

in svet bi ostajal mi lep…

 

Sem dvomil, preverjal, da ne bi verjel,

da ne bi tako, kot vsi znajo,

v spoznanjih sem skušal odkriti vrzel,

pa da mi nič več ne veljajo…

A nisem je našel, je nisem odkril,

da bi mi v olajšanje tekla,

pa sem se sočasno spoznanj veselil,

četudi so mnogokrat pekla…

 

In bolj kot spoznaval sem, težje je šlo,

med temi, ki, itak, vse znajo,

njim svet je v rokah, in ovit v temo,

pa prav v neskončnost imajo…

Spoznanje v spoznanje, drugače ne gre,

neskončna spoznavanja pota,

in če se prevečkrat podajaš na nje,

izkaže se čas ti kot zmota…

 

Kaj vse sem v življenju, tem, svojem, spoznal,

spoznal, da kasneje bi obžaloval…