Čvéka
čvekasta čveka!
Vse od
jutra, pa do mraka,
komaj čaka,
da dočaka,
da iz
sebe čveko da!
Vidi
vse, in vse premleva,
in sprašuje,
in svetuje,
v svojo
brado pomodruje
ko
razvlači v čveko-čreva!
Kjer ni
najti, tam odkrije,
kjer je
treba, tam po svoje,
čvekasto
cel dan prepoje
in v
nasmeh ga moj ovije!
Radoslišna
so ušesa,
lepše ni
jim melodije,
kot ko
volja mala sije
in se
čvekasto raztresa!
Ni komentarjev:
Objavite komentar