S
podnožja neke gore… pogled seže do prvega naselja, morda gozdiča, griča… morda
niti meter v daljavo, v kolikor se megla gosti…
Z vrha
taiste gore pa… bentiš, skorajda do deželnih meja lahko gledaš, prek naselij,
gozdičev, gričev… krepko nad meglo, pa ti samo oblačnost neka zmore preprečiti
pogled na tla, a ti vsaj nebo v vidnem polju ostane!
Ja,
dobro je, tako kot pravijo, gozd videti tudi z neke vzpetine, in ne samo sredi
njega stoječ, bojda ga tako bolje (s)poznaš.
Žal ta
oba pogleda nista vsakomur dopuščena, je tudi v deželi hribolazcev krepko
premalo tistih, ki se zmorejo na vrh povzpeti. Na vrh – razvojne lestv(ic)e!
Ni komentarjev:
Objavite komentar