Sovražita se kot pes in mačka…

… besede, s katerimi obči o nekem hudem sovraštvu govorijo, čeprav…

 

Nemalo primerov poznam, v podobah povsem nemotenega sobivanja psov in mačk. In tudi v »mojem« okolju…

 

Kadar se Hermo in Furij, odrasla mačkonarja, vrneta s potepa, obvezno oba cucka pozdravita, ob Tiso se celo podrgneta, medtem ko mače…

 

Bistveno raje se druži s cuckoma, kot z mačkonarjema. Z njima pravzaprav sploh zmore ne, saj ji o neki hierarhični razporeditvi pripovedujeta, pa prhata, renčita, da, tudi udarita, vendar…

 

Mače ima srečo, kadarkoli se znajde v neprijetnem položaju, cucka svojo zaščitniško naravo izkažeta, pa preženeta mačkonarja, da se kadi za njim! In tudi…

 

Mačetu ni nobena težava stola podeliti s Tarom (ali pa je obratno), in se tudi rado stisne k Tisi, pa skupaj drnjohata. In tega jih nihče ni učil!

 

Že res, da cucka preganjata neke »tuje« mačke, kadar v ograjeno zaidejo, a je res tudi to, da ko bi se te mačke zaustavile, ko ne bi bežale, bi cucka samo prišla do njih, jih povohala, in zadeva bi bila »rešena«… v kolikor se, kakopak, mačka ne bi z agresijo pokazala. Tako da…

 

… ta »sovražita se kot pes in mačka« ni najbolj umestna prispodoba!

 

Nekoč, dolgo tega, je Hobs dahnil nek svoj človek-človeku-volk.

E, dragi Hobs, kako malo si vedel o Naravi! Volk nikoli brez potrebe ne pobije, nikoli in nad nikomer se ne izživlja, dočim »človek«…

 

Da, bi bilo bolje, ko bi tekel, tisti Hobs, »človek« »človeku« »človek«! V prevodu. Človejak človejaku človejak. In bi bilo bolje, ko bi človeka pri svojem pojasnjevanju pri miru pustil, kajti človek je popolnoma drugačna podoba obstajanja!