Redki
so primeri, pravzaprav izjemni, ko »ljudstvo« nekomu pomaga, da postane »velik«.
Običajno taisto »ljudstvo« vsaj spotika, vse, ki si drznejo nadenj seči, se iz
prazne sivine povprečnosti prikazati, čeprav…
Da,
tu in tam pa se pripeti, da se to »ljudstvo« kot koristno izkaže. Denimo, če
gremo na tuje, pri Dostojevskem, enem izmed največjih predstavnikov realizma, če
na tleh podalpske osenčenosti ostanemo, pa pri Cankarju. Ne vem, če bi prvemu
uspelo Idiota napisati, drugemu pa, denimo, Hlapce, ko ne bi bila obilne pomoči
deležna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar