Enakopravnost kot laž…

Nenehno bevskajo o enakopravnosti, vendar le tisti, ki imajo manj od ostalih, in bi želeli imeti vsaj enako, raje pa več od drugih…

 

V nagonskem svetu je dejstvo, neizogibno, v tem, da obstaja hierarhična lestvica, in mesto na tej lestvici sleherni posamičnosti opredeljuje njene pravice, če drugače zapišem – odloča o tem ali bo živetje lagodnejše ali ne.

 

Pri živalih uvidevnost nikoli ni na prvem mestu, boj za obstanek je kruta zadeva, ki v ospredje postavlja sebičnost, skrb (predvsem) zase. Že res, da pri uradno prepoznanih živalih ni moč najti »odlike«, ki »krasi« človeku podobno živalstvo, in jo imenujejo zavist, kar pa ne pomeni tega, da ne obstaja, tudi pri njih, želja po imeti-tisto-kar-ima(jo)-drugi. In še v eni zadevi so uradno prepoznane živali boljše od teh, ki se za maskami-človek skrivajo – ne poznajo škodoželjnosti…

 

Kadar V SEBI ničesar vrednega nimaš, da bi IZ SEBE tvoril, da bi IZ SEBE sebi neko mesto v svetu našel, da bi IZ SEBE dospeval do zadovoljstva, takrat ni druge možnosti, kot je ta, da posegaš po nadomestkih, po tistem, do česar je moč dospevati iz okolja. In vse tisto, kar predstavlja materialno imetje, so (tudi) takšni nadomestki…

 

Ne pomaga imeti-vse, ko pa se vedno najde nekdo, ki ima še nekoliko več, ti pa bi se vsaj primerjal z njim, če ga že preseči ne moreš. In ne pomaga imeti-vse, ko pa si živeča-praznina, sama po sebi brez sleherne vrednosti, rad pa bi bil »nekaj« oziroma »nekdo«…

 

Da je temu zares tako, o tem ne govori samo potrošništvo, tekmovanje v tem, kdo bo imel več in bolje, kdo se bo v »imenitnejšem« kazal, ne, o tem priča tudi njihov nenehen zmagali-smo, poglej-kako-smo-dobri, takrat, kadar na račun dosežkov nekih posameznikov celotno »ljudstvo« sebi zasluge, in vrednost, kakopak, pripisuje. Vrednost, ki dejansko v ničemer ne obstaja…

 

Včeraj sem zasledil neko blebetanje o »pomembnosti zavedanja posebnosti Slovenstva«, in ta »pomembnost« je bila utemeljevana na tem, da »imamo Slovenci pet avtohtonih vrst jabolk«. Hm, vsako področje ima, v odvisnosti od klimatskih razmer, neke avtohtonosti, vsako področje ima neke »svéte« zadeve, na katere se prav nič pomembni, prav nič posebni, sklicujejo (da bi sebe povzdignili), to je dejstvo, kakor je dejstvo tudi to, da za te avtohtonosti NI zaslužno nobeno »ljudstvo«, pač pa so posledica nekih specifičnosti okolja, ki v Naravi obstajajo neodvisno od teh »ljudstev«… ki pa so, realno gledano, drugo drugemu popolnoma ENAKA, ne oziraje se na jezik (ter ostale obstranskosti, vsebinsko gledano povsem nepomembne) kakršnega govorijo…

 

Tudi ustvarjanje nekih množičnih »elitnih« stanj ni nič drugega kot poskušanje povzdigovanja-samega-sebe, pri čemer moraš biti zares popolnoma butast, obenem brez trohice védenja o tem kaj je prav, in kaj ne, kaj je dobro, in kaj ne, da elite iščeš v množičnosti, in v tistih, ki dobesedno v ničemer od povprečja ne odstopajo… razen v svojem imetju, kakopak, in v svoji »popularnosti«, temelječi na ne-okusu množic…

 

Kompleksi, kompleksi, kompleksi. So objektivne narave, imajo realno podlago, katero bi bilo moč v matematični podobi zapisati: ničevost + nezmožnost = potreba po biti nekaj. Žal v matematiki obstajajo, poleg spremenljivk, tudi ne-spremenljivke, in ničevost ter nezmožnost zagotovo sodijo mednje…

 

Enakopravnost že sedaj obstaja samo na jezikih, v prepričanjih bebavosti, saj je v daj-dam sistemu, v sistemu zvez-in-poznanstev, v sistemu popolne nemoralnosti tudi teoretično ne more biti, kar je tudi prav, saj bi morala temeljiti na zmožnostih in na prispevanju k celoti, v tem pa, še zdaleč, ni enakosti, celo površne primerljivosti ne! In je nikoli ne bo, ker bi bilo več kot samo krivica, ko bi nek Tesla, na primer, v družbi zasedal enako mesto, kot neko povprečno teslo, ki samo na ugodje lastne riti gleda! Kakor je krivično tudi obstoječe stanje, v katerem bebavost odloča, zmožnost biti-bolj-pokvarjen pa nagrajuje! Ne gre, in ne bo nikoli šlo, o primerljivosti govoriti (kaj šele udejanjiti jo) vse dotlej, dokler bodo – v tozadevno isti celoti popolnoma nasprotna bitja, dokler bodo v svetu razuma nagoni opredeljevali! Taisti nagoni, ki po nadomestkih segajo, ker IZ SEBE ničesar vrednega niso zmožni ustvariti!