… ni
dalo drugače ustvarjati »kariere«, kot tako, da si »sistemu« lezel v rit. In
kar precej je takšnih, ki, v današnjih časih, »pokončni«, »pošteni«, kakopak,
usodo krojijo…
Čudno,
kajti – kar nekaj jih poznam, ki niso tako, še več, s »sistemom« ničesar niso
hoteli imeti, vsaj ne v podobah izkazovanja hinavske, pokvarjene pripadnosti,
pa so uspeli, zavoljo obstoječih svojih zmožnosti, kakopak.
Ne vem,
a sam sem prepričan v to, da – ko se enkrat izkažeš kot nemoralno govno, potem
po vsej verjetnosti to tudi si! In je skrb vzbujajoče to, da takšne »lepote« v
času in prostoru niso-nič-posebnega, nasprotno, celo samoumevne so, pa – ko si
majhen, greš v tuje, ko postaneš »velik«, lastno nastavljaš, in so ti celo
prijazni, ne le sprejemljivi, tisti, ki se vanjo tlačijo! S tem je pa velik
problem, kajti edina produktivnost riti je – drek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar