Optimalna družbena ureditev…

… vendar izključno v SVETU ČLOVEKA!

 

Uvodoma: kadar iščeš pravilno in dobro, išči v tistem, za kar občost »ve«, da ni prav. Nagoni in njihova pamet namreč niso najboljša osnova za potekanje človečnega sveta.

 

Marksov komunizem. Jojme, bogokletna zadeva, pri vseh bebcih, ki »vedo«, da bi v komunizmu ničesar-ne-imeli, da bi v komunizmu vladala »uravnilovka« (hm, kot prvo – čemu je »uravnilovka« potrebna v nič-imetju? Kot drugo: če že trobiš o enakopravnosti, celo o enakosti, čemu te moti, da bi enako nič-imel kot ostali?!), dejansko pa – pojma o pojmu NIMAJO, in ga ne morejo imeti, pa ne samo radi tega, ker so že z nezmožnostjo dojemanja rojeni, pač pa tudi radi tega, ker – najbolje »vedo« o tistem, o čemer se niti v osnovah niso zmožni podučiti…

 

V Marksovem nauku je moč zaslediti tudi sledeče: vsakdo po svojih zmožnostih (prispeva celoti) in vsakomur po njegovih potrebah. Sila pomembna zadeva, v svetu razuma, kakopak, v svetu tvornosti, uvidevnosti in – ETIČNOSTI! Malo več besed namenim v pojasnjevanje…

 

Vsakdo po svojih zmožnostih. To pomeni, če prevedem, za potrebe nagonskega »razumevanja«, da vsakdo HOTE prispeva NAJVEČ, kolikor je objektivno zmožen prispevati! In to počne »samo« zaradi tega, ali pa tudi zaradi tega, ker se zaveda sila preprostega dejstva, ki pravi, da posameznikovo bogastvo NE poraja bogastva skupnosti, medtem ko v bogati skupnosti posamezniku ne more iti slabo…

Vsakdo po svojih zmožnostih. Pri tem ni »biričev«, ki bi priganjali k delu (ker samega sebe najbolj/e priganjaš), ni odvisnosti od če-me-dobro-plačaš-bom-dobro-delal, potemtakem ni LAŽNE pridnosti, pač pa je osnova vsega ZAVEDANJE POMEMBNOSTI CELOTE, skupnosti! Posledično, kakopak, tudi do sebe dospeš. In vse to temelji na POTREBI VSAKEGA RAZUMSKEGA BITJA, potrebi imenovani – tvornost, ustvarjalnost!

 

Vsakomur po njegovih potrebah. Kaj je boljšega, kot to, da imaš zagotovljeno vse, kar potrebuješ za nemoteno živetje?! Če se, ob tem, kakopak, zavedaš, da so potrebe RAZLIČNE, pa da nek kirurg, na primer, ki MORA zmožnost svojih rok, prstov, vzdrževati, NE sme z nekimi grobimi fizičnimi deli taistih rok obremenjevati, pač pa mora nekomu plačati za taisto delo, katerega ti zmoreš opraviti sam. In potrebuje, taisti kirurg, tudi neke možnosti sprotnega izobraževanja, in nenehnega, in nasploh potrebuje živeti v takšnih okoliščinah, da mu misli nanje ne bodo odvračale razmišljanj, potrebnih za uspešno izvedbo kirurškega posega…

Marks kakopak govori o OBJEKTIVNIH potrebah, o tistem, kar NE-bolestno (psihično/duševno zdravo) bitje potrebuje za nemoteno lastno obstajanje, in NE govori o »potrebah«, izhajajočih iz kompleksa manjvrednosti, o tistih potrebah, pač, ki se s svojo nenasitnostjo izkazujejo in so tako značilne za nagonsko pamet!

 

Podoba »raja«?! Sediš za mizo, bogato obloženo, in vsakdo sme (po)jesti natanko toliko, kolikor potrebuje. Nihče te v nič ne sili.

Podoba komunizma?! Vse, kar potrebuješ, imaš zagotovljeno. Nihče te ne sili početi, ker sam sebe »siliš«.

V čem je, potemtakem, razlika, med obema podobama. Istost je namreč v tem, da v posvetnem življenju, in v svetu, katerega nagonska pamet razkraja, ne enega, ne drugega, ni dočakati. Samo v tem, je razlika, da bebavost upa, da bo »v posmrtnem živetju« uživala, kajti v tem, v katerem mora delati, in se mora s problemi soočati, ne more (čeprav so, seveda, s svojimi bednimi živetji sila zadovoljni, da je le »želodcu« ustreženo).

 

NI, in je biti ne more, rešitve v kateremkoli sistemu, v katerem veljajo živalska pravila-igre, v katerem sebičnost ureja-celoto, v katerem bi NE-zmožnost imela vsaj toliko, kolikor zmore imeti zmožnost. Pri čemer… mar ni zanimivo, to, da nek Tesla, nek Cankar, nek Galileo… nikoli niso težili k lastnemu imetju (bogastvu), čeprav bi svoj prav lahko še kako prodajali, medtem ko vsak bebec teži samo k temu, da bo sebi več dosegel?!

 

Ne, ni boljše družbene ureditve, kot je komunizem, zadeva, ki že v vseh časih zmore obstajati, vendar izključno tam, kjer (v majhnih skupnostih) – človek živi s človekom!

 

Da, tudi izkazovanje živetja sodi med ZNAČILNOSTI, značilnosti pa so tista »malenkost«, ki vrste obstajanja opredeljujejo, pa – bentiš, če se vsi krokodili enako izkazujejo, mar se ne bi morali enako izkazovati tudi vsi znotraj »človeštva«… ko bi zares bili ljudje?!