Včeraj
sem nekemu uredniku zapisal »prosim, pozabite na pesem.«
Nek
izraz mu ni bil všeč, pa se je agresivno, prek vseh meja dobrega okusa, štulil
v mojo pesem ter mi, v predlog rešitve, celo svoj popravek zapisal, s katerim
je porušil ritem, ki je sicer tekel skozi vso pesem, kar je argumentiral s tem,
da je takšna porušitev pogostna…
Meni
bi s pogostnostjo?! Hvala, a je ne maram, in jo raje pogostim prepuščam.
Taistim, katerim ne dovoljujem, da bi svoje komplekse na moj račun zdravili!
Zlahka
bom preživel ne-objavo v »njegovi« reviji, ne vem, če je on zlahka pogoltnil
mojo zavrnitev. In mi je vseeno, tako zanj, kakor za njegovo mnenje. Bentiš,
nisem kurba, da bi bil vsakomur na voljo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar