Prijatelj,
pesnik Jovo Ćulić (Banjaluka), je napisal pesem za otroke, s katero poudarja potrebo
po uporabi domačih, v konkretnem primeru srbskih, besed, in ne tujk. Za nekaj
podobnega se tudi sam zavzemam, ko gre za vprašanje slovenskega jezika, a sem
se vseeno odločil, da ga malo »špiknem«…
Prijatelj,
pesnik Jovo Ćulić (Banja Luka), napisao je pesmu za decu, u kojoj ističe
potrebu po upotrebi domaćih, konkretno srpskih, reči, umesto stranih. Za nešto
slično i sam se zauzimam po pitanju slovenačkog jezika, ali sam svejedno
odlučio da ga malo »bocnem«…
Govori,
bre, jezikom čoveka,
bez obzira
kako zvuči,
jer u
ovoj ludoj kući
koja
sebe Svetom zove,
silna
krda, stada neka
od
početka pamtiveka
rađaju
grobove nove
onim
naše-vredi-više…
makar
i na smrad miriše!
Nije
važno kako zvuči
kada srce
piše, čita,
kada
sunce je u duši,
a ne
stoka rogovita.
Mimogrede/usput:
Jovo, pesem/pesma (ti) je dobra!
Ni komentarjev:
Objavite komentar