Če se
kdaj pojavi Miša – ve, kje je njen dom,
dokler
tu bo stala hiša, dokler jaz v njej bom,
njenih senc
ne potrebujem, ker me laž boli,
ker ne
iščem, kjer srce hladi!
Če se
kdaj pojavi Miša – čakam nje oči,
so globoke,
vse do duše, v njih ves svet žari,
nočem
hladnih, nočem praznih, takšnih brez solza,
le iz
duše solza priti zna!
Če se
kdaj pojavi Miša – čakam njen objem,
vselej do
neba letel sem, družno, z njo, v njem,
nočem
praznih rok, ki znajo le telo ovit,
zmorejo
le slo si potešit!
Če se
kdaj pojavi Miša – čakam njen poljub,
v njem
puhtijo vsi sledovi nekih mojih zgub,
nočem
takšnih, ki ne znajo celost v sebi dat,
pač pa
znajo le telo prižgat!
Če se
kdaj pojavi Miša… sanjam, spet, bedak,
vodijo ji
njene sence v tujo smer korak,
ko se
enkrat izdivjajo, stiša se vihar,
bom
sploh živ še, bo mi sploh še mar?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar