Rada imam te…

Dobil sem, kar nikdar sploh nisem iskal,

me našlo je in znalo priti,

prekrasne podobe sem, mnoge, spoznal,

a vse so se šle spremeniti…

Živel sem v povesti, sem stežka verjel,

da sreča mi takšna je dana,

potem pa, znenada, sem krah doživel,

in sreča je vsa poteptana…

Vem, tam, prav globoko, je skrito nebo,

in sonce, ki zlato mi sije,

a kaj, ravnodušno me gleda oko,

sporoča, ne išči, več ni je…

Ne vem, če že komu, bom sebi verjel,

pa tudi, če vrag me vzame,

poskušal bom, dokler bom upov imel,

dokler mi moči še ostane…

Že itak izgubil sem vse, in še več,

in tveganje je samo moje,

morda mi njen glas spravil žalost bo preč,

ko rada imam te zapoje…