Pred
časom sem zapisal, da obstaja velika razlika med »videti z očmi« in »videti z
možgani«, in prepričan sem, da je malodane vsakdo to »razumel« po svoje,
potemtakem – ni razumel! Pa pojasnim…
Pojasnilo
zastavim s trditvijo, da absolutna večina, v vseh časih, nenehno gleda nekaj,
kar ima dobesedno pred očmi, a gledanega, preprosto, ne vidi! Pomeni, da
besedna zveza gledati-z-možgani ne pomeni razmišljati o videnem (to, verjamem,
marsikdo tudi počne), pač pa pomeni nekaj povsem drugega…
Določenih
zadev, objektivno, ni moč (neposredno) videti z očmi, nikoli, nikjer. A
obstajajo, in jih je moč videti na posreden način, celo brez uporabe oči, z
možgani, z mišljenjsko zmožnostjo logičnega sklepanja, z razumom! Poglej, le
nekaj primerov, ki so se ne samo stoletja, pač pa tisočletja, izkazovali… in se
izkazujejo še vedno, in se vedno tudi bodo (v različnih svojih podobah,
kakopak)…
Absolutna
večina je cela svoja živetja gledala neka področja, geografska, in je »vedela«,
da je planet – ploščat! Absolutna večina je, prav tako, »vedela«, da je
sleherno telo (tudi človeško) neka nedeljiva celota, da manjšega od nekega
zrnca peska ni. Absolutna večina je »vedela«, da je usoda bolnika, ali
operiranega, ali ranjenega-poškodovanega, v božjih rokah, odvisna od božje
volje… in, tisočletja kasneje, absolutna večina je »vedela«, da je atom
najmanjši nedeljivi delec (čeprav so ga, v reaktorjih, cepili oz. delili na
manjše delce, že kar nekaj desetletij nazaj), in »ve«, še dandanes, da se »duša«
iz umrlega telesa v neko novo živetje seli… pa da oblast (pojmovna zadeva,
povezana z nekimi materialnimi podobami) kvari… pa da »smo moralni, pošteni,
pridni«… a, na drugi strani, taista absolutna večina nikoli ni vedela, in ne
ve, tega, tudi danes, da – ji ni dano vedeti o nekih objektivnih stanjih,
o dejstvih, pač pa ji je usojeno zgolj
ne- ali verjeti določenim trditvam, ki govorijo, ali naj bi govorile, o teh
dejstvih!
In
sredi teh absolutnih večin so bili, vedno, in so, vedno, tudi neki majceni »sateliti«,
neki drobci t. im. človeštva, neki posamezniki, neka izjemno redka razumsko
zasnovana bitja, ki so tako na temelju lastnega gledanja-z-očmi, kakor in
predvsem na temelju zmožnosti logičnega sklepanja (razuma) dospevala do
ugotovitev dejanskosti… okroglosti planeta… atoma, kvarka… bakterije… nagonske,
ne-razumske zasnovanosti… značajskosti… Ne nazadnje – sleherno ukvarjanje s
psiho je ukvarjanje z zadevo, ki v svoji materialni podobi sploh ne obstaja, in
jo moraš, da bi se uspel z njo pečati, videti z razumom (z razumevanjem), po
tem, kakopak, ko na temelju videnih izkazovanj ugotavljaš tako težave, kakor
tudi njihovo odpravljanje in odpravitev.
Res je,
obstaja gromozanska, nepredstavljivo velika razlika med gledati-z-očmi in
gledati-z-možgani, razlika, ki se kaže v kotu 180 stopinj (v filozofiji velja,
da je Marks »na glavo obrnjen Hegel«, ali pa obratno, vseeno), in res je, druga
podoba gledanja, žal, ni vsakomur dana, še huje, dana je sila redkim! In,
absurd – prav ti, sila redki, ki tvorijo tisti dejanski razvoj, slehernega
sobivanja, ki do dejstev dospevajo, ki so edina umnost, na tem butastem
planetu, vsi, po vrsti, in vsak v svojem času, imajo opraviti s »poleni«,
katera jim »pod noge meče« absolutna, »ta pametna« večina butastih! Še vedno
ploščato-zemeljskih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar