Resda
v govnih lastnih brodi,
resda
se z lahkoto maže,
pa
zaman v svinjak ne sodi,
in se
rilčasto izkaže,
vendar,
sveta je resnica,
da je
to prav nič ne moti,
ko
vesela kaže lica
po
vsej svoji svinjski poti…
Da je
le korito dano,
polno,
vsekakor, kipeče,
da ji
je toplo postlano,
da se
prasec za njo meče,
pa že
skače v nebesa,
svojo
smiselnost zakruli,
sredi
rajskega ji plesa
o
življenju lepem tuli…
Vrag
je, če svinjak se steza,
če mu
videti ni kraja,
če v
oči, v nosnice dreza,
ko
povprek prav vse zasmraja,
vrag
je, ker mu ni zdravila,
palice
ni, da udarja,
svinjo
v svinjo žene sila
vse
od rojstva do mesarja…
Ni komentarjev:
Objavite komentar