Vsak
dan, preden ležem, običajno takrat, ko čas že v naslednji dan zaide, se povprašam,
če sem v dnevu karkoli koristnega naredil, ali ga zgolj v prazno vrgel. In ne
upoštevam opravil, ki so, bolj kot ne, sama sebi namenjena, pač pa iščem
drobtine, ki bi utegnile za dan, dva, dlje od mene ostati. Ne maram biti zgolj
zato, da sem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar